Page 44 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
Turistične atrakcije
ki čakajo na prevoz, raziskujejo destinacijo, »oboroženi« s fotoapa-
rati, ali iščejo izgubljeno prtljago. Zanimivo je, da posameznik, ki se
podaja na »pot«, že v trenutku, ko prične s pripravami (npr. pakira-
nje), prevzema za turiste značilne vedenjske vzorce: na eni strani spro-
ščenost od vsakdanjih obveznosti, pričakovanje drugačnosti in nove
izkušnje, na drugi pa določeni varnostni ukrepi (npr. domača lekar-
na za vsak primer), različni potovalni atributi in pripomočki, ki pri-
spevajo k udobju ali drugače pomagajo na potovanju (dodatne količi-
ne vode, hrane, obutev itn.).
V nadaljevanju se posvečamo tranzitnemu ali prehodnemu prostoru
v sistemu turistične atrakcije, ki je del prostorskega elementa, toda nje-
gova pozicija je vmesna med izhodiščnim in ciljnim prostorom. Na sami
poti (odvisno od razdalje) se lahko marsikaj pripeti in previdnost niko-
44 li ni odveč. Dlje ko traja pot, večji je lahko napor ob potovanju (odvisno
od prevoznega sredstva, udobja potovanja in podobno), pa tudi pričako-
vanje srečanja z atrakcijo oz. destinacijo narašča. V predhodnem poglavju
smo razložili vse povezano z zaznamovalci v tem segmentu; kako deluje-
jo, zakaj in kako jih uporabljamo in kako zelo so pomembni. V tej pre-
hodni coni so negotovost, pričakovanje pa tudi nestrpnost turista lah-
ko na višku, zato je tukaj morda najranljivejšu. Potrebuje informacije, ki
nedvomno in zagotovo peljejo k cilju, potrebuje storitve na poti, da bo ta
potekala kar se da ugodno in udobno. Marketing v turizmu se v tržnih
raziskavah premalo ukvarja s tem delom potovanja, bolj je skoncentriran
na sam turistični kraj, atrakcijo ali destinacijo. Tudi izhodiščna ali domi-
cilna regija ni tako poznana ponudnikom v turizmu, saj je koncentraci-
ja njihovih aktivnosti in razumevanja vedenja turista bolj vezana na sam
cilj, kamor turist prihaja. To seveda pomeni, da turista kot ponudniki tu-
rističnih storitev ne poznamo dovolj, saj je nekdo turist na celotni poti in
ne šele ob prihodu na cilj. Potrebno je poznati njegovo vedenje, motive,
navade, okuse in potrebe, še preden se potovanja ali obiska sploh loti; na
to opozarjajo prej navedene raziskave (npr. Richards, 2002), ki nedvom-
no ugotovavljajo, da večina ljudi informacije o atrakciji nabira še pred de-
janskim potovanjem. Prav tako je potrebno vedeti vse o tem, kako pote-
ka potovanje, ali ima turist zadostne in ustrezne informacije o cilju, kako
se na poti počuti, kako jo doživlja in kako to vpliva na njegovo celotno iz-
kušnjo z atrakcijo.
Ob prihodu na cilj se podoba o atrakciji, oblikovana v glavi turista
ob njegovi motivaciji in pričakovanjih, sreča z realno podobo atrakcije ali
destinacije in to je odločilni trenutek, ki bo poleg celotnega turističnega
obiska, bivanja in doživetja v celoti opredelil stopnjo zadovoljstva.
ki čakajo na prevoz, raziskujejo destinacijo, »oboroženi« s fotoapa-
rati, ali iščejo izgubljeno prtljago. Zanimivo je, da posameznik, ki se
podaja na »pot«, že v trenutku, ko prične s pripravami (npr. pakira-
nje), prevzema za turiste značilne vedenjske vzorce: na eni strani spro-
ščenost od vsakdanjih obveznosti, pričakovanje drugačnosti in nove
izkušnje, na drugi pa določeni varnostni ukrepi (npr. domača lekar-
na za vsak primer), različni potovalni atributi in pripomočki, ki pri-
spevajo k udobju ali drugače pomagajo na potovanju (dodatne količi-
ne vode, hrane, obutev itn.).
V nadaljevanju se posvečamo tranzitnemu ali prehodnemu prostoru
v sistemu turistične atrakcije, ki je del prostorskega elementa, toda nje-
gova pozicija je vmesna med izhodiščnim in ciljnim prostorom. Na sami
poti (odvisno od razdalje) se lahko marsikaj pripeti in previdnost niko-
44 li ni odveč. Dlje ko traja pot, večji je lahko napor ob potovanju (odvisno
od prevoznega sredstva, udobja potovanja in podobno), pa tudi pričako-
vanje srečanja z atrakcijo oz. destinacijo narašča. V predhodnem poglavju
smo razložili vse povezano z zaznamovalci v tem segmentu; kako deluje-
jo, zakaj in kako jih uporabljamo in kako zelo so pomembni. V tej pre-
hodni coni so negotovost, pričakovanje pa tudi nestrpnost turista lah-
ko na višku, zato je tukaj morda najranljivejšu. Potrebuje informacije, ki
nedvomno in zagotovo peljejo k cilju, potrebuje storitve na poti, da bo ta
potekala kar se da ugodno in udobno. Marketing v turizmu se v tržnih
raziskavah premalo ukvarja s tem delom potovanja, bolj je skoncentriran
na sam turistični kraj, atrakcijo ali destinacijo. Tudi izhodiščna ali domi-
cilna regija ni tako poznana ponudnikom v turizmu, saj je koncentraci-
ja njihovih aktivnosti in razumevanja vedenja turista bolj vezana na sam
cilj, kamor turist prihaja. To seveda pomeni, da turista kot ponudniki tu-
rističnih storitev ne poznamo dovolj, saj je nekdo turist na celotni poti in
ne šele ob prihodu na cilj. Potrebno je poznati njegovo vedenje, motive,
navade, okuse in potrebe, še preden se potovanja ali obiska sploh loti; na
to opozarjajo prej navedene raziskave (npr. Richards, 2002), ki nedvom-
no ugotovavljajo, da večina ljudi informacije o atrakciji nabira še pred de-
janskim potovanjem. Prav tako je potrebno vedeti vse o tem, kako pote-
ka potovanje, ali ima turist zadostne in ustrezne informacije o cilju, kako
se na poti počuti, kako jo doživlja in kako to vpliva na njegovo celotno iz-
kušnjo z atrakcijo.
Ob prihodu na cilj se podoba o atrakciji, oblikovana v glavi turista
ob njegovi motivaciji in pričakovanjih, sreča z realno podobo atrakcije ali
destinacije in to je odločilni trenutek, ki bo poleg celotnega turističnega
obiska, bivanja in doživetja v celoti opredelil stopnjo zadovoljstva.
