Page 43 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
Sistem turistične atrakcije 43
Kot je razvidno iz slike 1, lahko o domicilni regiji ali izhodiščnem
prostoru razmišljamo kot o naravnem in družbenem prostoru, ki za-
znamuje turista, je del njegove kulturne identitete, prostor, ki mu je
znan in iz katerega izhaja, torej je domač in s tem tudi del njegove do-
mače kulture, navad, vrednot in vedenjskih vzorcev. To je prostor, v
katerem se turist začne pripravljati na obisk atrakcije ali potovanje in
v katerem ima na voljo varno zavetje znanega ter ustaljenega vsakda-
na, ki ga pozna in mu zaupa. Toda, v tem vsakdanjem okolju, podvr-
žen delu in rutini, se čez čas naveliča, je pod stresom in drugimi pri-
tiski, ki ga potiskajo v razmislek (idejo, željo, potrebo) po spremembi
v obliki turističnega obiska ali potovanja, nato pa tudi v aktivno de-
janje potovanja v realnem prostoru. Misel o obisku atrakcije ali poto-
vanju spodbudi informiranje, raziskovanje in poizvedovanje o pred-
metu interesa (atrakciji, destinaciji), zato v tej fazi posega po različnih
virih, od koder črpa ustrezne informacije. V času, ko to počne, sanjari
o spremembi, odhodu iz vsakdanjega okolja, obisku atrakcije, v njem
naraščata hrepenenje in radovednost o tem, kaj mu sprememba lahko
prinese. Dovolj so že kratek odmik od znanega in nova izkušnja, po-
čitek ali odklop. Na podlagi zbranih informacij začne oblikovati po-
dobo o atrakciji ali destinaciji, realnost te podobe pa je odvisna od
predhodne lastne izkušnje, priporočila prijateljev, vse do drugih virov
informacij (oglasi, brošure, filmi), na katere se bolj ali manj zanese.
Hkrati s podobo in v povezavi z njegovimi notranjimi motivi, vredno-
tami, navadami in potrebami se začnejo oblikovati pričakovanja gle-
de atrakcije, ki jo želi obiskati. Na podlagi tega procesa v njem »zori«
pričakovanje in to posledično pripelje do odločitve o nakupu, obisku
oz. potovanju. V tem delu so seveda pomembni številni parametri, kot
so cena, vrednost, ki jo dobimo za ceno, časovni okvir, logistična vpra-
šanja in podobno, kar bo posameznika definitivno pripeljalo do konč-
ne odločitve in nakupa. Ko pride do odločitve, so ga od konkretnega
dejanja potovanja ločujejo samo še časovna dinamika, načrt in pripra-
va na realno potovanje v prostoru. Ko do odhoda dejansko pride, go-
vorimo o potovanju (ne glede na razdaljo) in v osnovi je to turistično
potovanje, saj se na poti iz domicilne regije posameznik vede kot tu-
rist in ima turistične potrebe. Ta fenomen vedenja in značilnih turi-
stičnih potreb, povezanih s tem vedenjem, imenujemo turistična kul-
tura, ki je značilna za vse sodobne turiste. Gre za vrsto kulture, ki
nastane v gibanju, na turističnem potovanju, in ni del nekega kultur-
nega ali zgodovinskega okolja v fizičnem smislu. Turistično kulturo
najbolje ponazorimo s podobo turistov na poti do izbrane destinacije,
Kot je razvidno iz slike 1, lahko o domicilni regiji ali izhodiščnem
prostoru razmišljamo kot o naravnem in družbenem prostoru, ki za-
znamuje turista, je del njegove kulturne identitete, prostor, ki mu je
znan in iz katerega izhaja, torej je domač in s tem tudi del njegove do-
mače kulture, navad, vrednot in vedenjskih vzorcev. To je prostor, v
katerem se turist začne pripravljati na obisk atrakcije ali potovanje in
v katerem ima na voljo varno zavetje znanega ter ustaljenega vsakda-
na, ki ga pozna in mu zaupa. Toda, v tem vsakdanjem okolju, podvr-
žen delu in rutini, se čez čas naveliča, je pod stresom in drugimi pri-
tiski, ki ga potiskajo v razmislek (idejo, željo, potrebo) po spremembi
v obliki turističnega obiska ali potovanja, nato pa tudi v aktivno de-
janje potovanja v realnem prostoru. Misel o obisku atrakcije ali poto-
vanju spodbudi informiranje, raziskovanje in poizvedovanje o pred-
metu interesa (atrakciji, destinaciji), zato v tej fazi posega po različnih
virih, od koder črpa ustrezne informacije. V času, ko to počne, sanjari
o spremembi, odhodu iz vsakdanjega okolja, obisku atrakcije, v njem
naraščata hrepenenje in radovednost o tem, kaj mu sprememba lahko
prinese. Dovolj so že kratek odmik od znanega in nova izkušnja, po-
čitek ali odklop. Na podlagi zbranih informacij začne oblikovati po-
dobo o atrakciji ali destinaciji, realnost te podobe pa je odvisna od
predhodne lastne izkušnje, priporočila prijateljev, vse do drugih virov
informacij (oglasi, brošure, filmi), na katere se bolj ali manj zanese.
Hkrati s podobo in v povezavi z njegovimi notranjimi motivi, vredno-
tami, navadami in potrebami se začnejo oblikovati pričakovanja gle-
de atrakcije, ki jo želi obiskati. Na podlagi tega procesa v njem »zori«
pričakovanje in to posledično pripelje do odločitve o nakupu, obisku
oz. potovanju. V tem delu so seveda pomembni številni parametri, kot
so cena, vrednost, ki jo dobimo za ceno, časovni okvir, logistična vpra-
šanja in podobno, kar bo posameznika definitivno pripeljalo do konč-
ne odločitve in nakupa. Ko pride do odločitve, so ga od konkretnega
dejanja potovanja ločujejo samo še časovna dinamika, načrt in pripra-
va na realno potovanje v prostoru. Ko do odhoda dejansko pride, go-
vorimo o potovanju (ne glede na razdaljo) in v osnovi je to turistično
potovanje, saj se na poti iz domicilne regije posameznik vede kot tu-
rist in ima turistične potrebe. Ta fenomen vedenja in značilnih turi-
stičnih potreb, povezanih s tem vedenjem, imenujemo turistična kul-
tura, ki je značilna za vse sodobne turiste. Gre za vrsto kulture, ki
nastane v gibanju, na turističnem potovanju, in ni del nekega kultur-
nega ali zgodovinskega okolja v fizičnem smislu. Turistično kulturo
najbolje ponazorimo s podobo turistov na poti do izbrane destinacije,
