Page 53 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
Zgodovinski razvoj turističnih atrakcij 53
membe v družbi na podlagi vseprisotnega turizma v svetu segajo dlje od
njegovih ekonomskih, kulturnih, okoljskih in političnih učinkov. Turis-
tična aktivnost in vedenje ne zadevata samo turistov in domačinov, pač
pa tudi vse v kolesju turističnega in s turizmom povezanega fenomena.
Zaradi vsega tega je slednjemu vredno posvetiti ustrezno pozornost, ga
dojeti in prepoznati kot pomembnega soustvarjalca sodobne družbe.
Torej, če gre za družbeni fenomen in spremembe, ki jih ta sproža, je
smiselno opazovanje teh sprememb in dogodkov skozi čas. Toda, kje je
začetek tega časa? Za turizem smo rekli, da je novejšega datuma, a vendar-
le so predhodna dejanja in vedenje posameznika v družbi vplivala na po-
trebe in vzorce vedenja, značilne za (sodobni) turizem. Na podlagi zgodo-
vinskih dognanj bi lahko rekli, da je človek že v prazgodovini imel nekaj,
kar je najpodobnejše tistemu, kar danes razumemo kot prosti čas na indi-
vidualni ravni. Ko je nehal loviti, ko je bil na varnem, torej ko so bile zado-
voljene njegove primarne potrebe, je v sproščujočem vzdušju počel marsi-
kaj drugega. Morda zadostuje, če omenimo samo prve jamske ali stenske
poslikave, kot obliko najzgodnejše umetnosti v Evropi, ali pa prvo piš-
čal na svetu, ki je najdena na naših tleh (Divje babe), kot najstarejše naj-
deno namensko glasbilo na svetu. Izhodišče za turizem smo našli v pros-
tem času, ker je ta podlaga za turistično aktivnost, ta pa ni nujno vezana
na potovanje, lahko je tudi del lokalnega, domačega prostora.
Večina avtorjev (Swarbrooke, 2012; Holden, 2004) zgodovinski
pregled razvoja turizma in turističnih atrakcij povezuje s prvimi civiliza-
cijami in odkriva značilne vzorce ter navade v vedenju oz. načinih preži-
vljanja prostega časa. Te značilnosti so povezane tudi s filozofijo življenja
in z verovanji, s kulturo in tehnološkim ter političnim razvojem neke ci-
vilizacije. Tako se v odkrivanju značilnosti vedenja, ki ga danes prepozna-
mo za turističnega, sprašujemo o temeljnih vprašanjih, vezanih na turi-
zem: zakaj človek potuje, kam potuje, zakaj potuje in kako potuje? Ali če
zastavimo širše, kar je nujno za področje turističnih atrakcij, kjer je v cen-
tru dogajanja obiskovalec (tj. širše zastavljena publika od samo turistične):
zakaj človek obiskuje določene atrakcije, kaj obiskuje, zakaj jih obiskuje in
kako to počne? Navkljub takim temeljnim vprašanjem, se velika večina
turistične literature začenja z izdatnimi statističnimi podatki o skokovi-
tem naraščanju števila obiskovalcev in turistov, o njihovih prenočitvah in
potrošnji. Zato smo še zmeraj na začetku skromne turistične teorije, saj je
za njeno znanstveno uveljavljenost najprej potrebno podrobno odgovoriti
na temeljna vprašanja, šele nato pa se ukvarjati z vidnimi, aktualnimi do-
godki, ki jih lahko statistično spremljamo in napovedujemo.
membe v družbi na podlagi vseprisotnega turizma v svetu segajo dlje od
njegovih ekonomskih, kulturnih, okoljskih in političnih učinkov. Turis-
tična aktivnost in vedenje ne zadevata samo turistov in domačinov, pač
pa tudi vse v kolesju turističnega in s turizmom povezanega fenomena.
Zaradi vsega tega je slednjemu vredno posvetiti ustrezno pozornost, ga
dojeti in prepoznati kot pomembnega soustvarjalca sodobne družbe.
Torej, če gre za družbeni fenomen in spremembe, ki jih ta sproža, je
smiselno opazovanje teh sprememb in dogodkov skozi čas. Toda, kje je
začetek tega časa? Za turizem smo rekli, da je novejšega datuma, a vendar-
le so predhodna dejanja in vedenje posameznika v družbi vplivala na po-
trebe in vzorce vedenja, značilne za (sodobni) turizem. Na podlagi zgodo-
vinskih dognanj bi lahko rekli, da je človek že v prazgodovini imel nekaj,
kar je najpodobnejše tistemu, kar danes razumemo kot prosti čas na indi-
vidualni ravni. Ko je nehal loviti, ko je bil na varnem, torej ko so bile zado-
voljene njegove primarne potrebe, je v sproščujočem vzdušju počel marsi-
kaj drugega. Morda zadostuje, če omenimo samo prve jamske ali stenske
poslikave, kot obliko najzgodnejše umetnosti v Evropi, ali pa prvo piš-
čal na svetu, ki je najdena na naših tleh (Divje babe), kot najstarejše naj-
deno namensko glasbilo na svetu. Izhodišče za turizem smo našli v pros-
tem času, ker je ta podlaga za turistično aktivnost, ta pa ni nujno vezana
na potovanje, lahko je tudi del lokalnega, domačega prostora.
Večina avtorjev (Swarbrooke, 2012; Holden, 2004) zgodovinski
pregled razvoja turizma in turističnih atrakcij povezuje s prvimi civiliza-
cijami in odkriva značilne vzorce ter navade v vedenju oz. načinih preži-
vljanja prostega časa. Te značilnosti so povezane tudi s filozofijo življenja
in z verovanji, s kulturo in tehnološkim ter političnim razvojem neke ci-
vilizacije. Tako se v odkrivanju značilnosti vedenja, ki ga danes prepozna-
mo za turističnega, sprašujemo o temeljnih vprašanjih, vezanih na turi-
zem: zakaj človek potuje, kam potuje, zakaj potuje in kako potuje? Ali če
zastavimo širše, kar je nujno za področje turističnih atrakcij, kjer je v cen-
tru dogajanja obiskovalec (tj. širše zastavljena publika od samo turistične):
zakaj človek obiskuje določene atrakcije, kaj obiskuje, zakaj jih obiskuje in
kako to počne? Navkljub takim temeljnim vprašanjem, se velika večina
turistične literature začenja z izdatnimi statističnimi podatki o skokovi-
tem naraščanju števila obiskovalcev in turistov, o njihovih prenočitvah in
potrošnji. Zato smo še zmeraj na začetku skromne turistične teorije, saj je
za njeno znanstveno uveljavljenost najprej potrebno podrobno odgovoriti
na temeljna vprašanja, šele nato pa se ukvarjati z vidnimi, aktualnimi do-
godki, ki jih lahko statistično spremljamo in napovedujemo.
