Page 52 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
Turistične atrakcije
njim industrijskim razvojem je prišlo do organiziranega pojavljanja jav-
nih institucij, kot so parki, otroška igrišča, centri različnih aktivnosti,
kulturni centri, lokalna združenja ipd. (Pronovost, 2000, str. 358). Tak
koncept institucionalizacije prostega časa je znan kot rekreacija, to je ak-
tivnost, ki v osnovi temelji na igri. Sprva so prosti čas kot eno od katego-
rij družbene kulture obravnavali antropologi (Pronovost, 2000), nato pa
so koncept v obravnavo vzeli tudi sociologi in nastajati je začela veja so-
ciologije, ki je obravnavala prosti čas. Znotraj tega so obravnavali različ-
na znanstvena področja, med drugim tudi turizem, saj je prosti čas pogoj
za nastanek turistične aktivnosti. Znanstveno preučevanje in pomen pro-
stega časa je ključno za razvoj turizma, saj osvetljuje vzgibe za turistično
aktivnost in vedenje.
Da bi razumeli turistično aktivnost, moramo razumeti turizem.
52 Toda ta je v teoriji bolj osredinjen na vprašanji »kaj« in »kako« kot na
vprašanje »zakaj«, kar ne prispeva k postavljanju temeljev za njegovo su-
vereno znanstveno preučevanje (Dann, 2000, str. 369), temveč ga postavl-
ja ob bok industriji (zato turistična industrija), saj se opiramo pretežno
zgolj na njegove (poslovne) učinke. Turizem tako ostaja v domeni stro-
ke in ne znanosti.
Turizem kot družbeni fenomen je novejšega datuma v primerjavi z
drugimi družbenimi fenomeni, kot sta npr. status ali vera. Teorija turiz-
ma je zaenkrat skromna, za vsako teorijo pa velja, da ima tri osnovne funk-
cije. Prvič, če razumemo, zakaj se nekaj dogaja, potem lahko napovemo,
kdaj in ob kakšnih okoliščinah se bo zgodilo v prihodnje, drugič, z ra-
zumevanjem teh dogodkov lahko nadzorujemo in vplivamo na prihod-
nje dogodke, in tretjič, vse teorije lahko usmerijo raziskovalne napore
oz. opredelijo smer empiričnih odkritij (Babbie, 1995, v Holden, 2004,
str. 5). Tako je po mnenju mnogih avtorjev (Holden, 2004), turizem bolj
področje preučevanja kot disciplina za sebe, saj nima svojih lastnih teo-
rij, kot so motivacijska, teorija ekonomskega multiplikatorja, razvojna te-
orija ipd.
Preučevanje turizma je v zadnjih petih desetletjih pridobilo na znan-
stveni reputaciji s povezovanjem z različnimi disciplinami, zato multi-
disciplinarno preučevanje vse bolj nadomešča interdisciplinarno pre-
učevanje turizma. Interdisciplinarnost je vključujoča, išče povezave in
napredek v znanju in razumevanju, medtem pa multidisciplinarno pre-
učevanje znanstvenikom omogoča le parcialno ali enoplastno videnje in
razumevanje nekega pojava, kajti vsaka znanstvena disciplina (npr. socio-
logija, antropologija, geografija, ekonomija, politologija, zgodovina) ima
svojo značilno metodologijo, pristope in instrumente. Evidentne spre-
njim industrijskim razvojem je prišlo do organiziranega pojavljanja jav-
nih institucij, kot so parki, otroška igrišča, centri različnih aktivnosti,
kulturni centri, lokalna združenja ipd. (Pronovost, 2000, str. 358). Tak
koncept institucionalizacije prostega časa je znan kot rekreacija, to je ak-
tivnost, ki v osnovi temelji na igri. Sprva so prosti čas kot eno od katego-
rij družbene kulture obravnavali antropologi (Pronovost, 2000), nato pa
so koncept v obravnavo vzeli tudi sociologi in nastajati je začela veja so-
ciologije, ki je obravnavala prosti čas. Znotraj tega so obravnavali različ-
na znanstvena področja, med drugim tudi turizem, saj je prosti čas pogoj
za nastanek turistične aktivnosti. Znanstveno preučevanje in pomen pro-
stega časa je ključno za razvoj turizma, saj osvetljuje vzgibe za turistično
aktivnost in vedenje.
Da bi razumeli turistično aktivnost, moramo razumeti turizem.
52 Toda ta je v teoriji bolj osredinjen na vprašanji »kaj« in »kako« kot na
vprašanje »zakaj«, kar ne prispeva k postavljanju temeljev za njegovo su-
vereno znanstveno preučevanje (Dann, 2000, str. 369), temveč ga postavl-
ja ob bok industriji (zato turistična industrija), saj se opiramo pretežno
zgolj na njegove (poslovne) učinke. Turizem tako ostaja v domeni stro-
ke in ne znanosti.
Turizem kot družbeni fenomen je novejšega datuma v primerjavi z
drugimi družbenimi fenomeni, kot sta npr. status ali vera. Teorija turiz-
ma je zaenkrat skromna, za vsako teorijo pa velja, da ima tri osnovne funk-
cije. Prvič, če razumemo, zakaj se nekaj dogaja, potem lahko napovemo,
kdaj in ob kakšnih okoliščinah se bo zgodilo v prihodnje, drugič, z ra-
zumevanjem teh dogodkov lahko nadzorujemo in vplivamo na prihod-
nje dogodke, in tretjič, vse teorije lahko usmerijo raziskovalne napore
oz. opredelijo smer empiričnih odkritij (Babbie, 1995, v Holden, 2004,
str. 5). Tako je po mnenju mnogih avtorjev (Holden, 2004), turizem bolj
področje preučevanja kot disciplina za sebe, saj nima svojih lastnih teo-
rij, kot so motivacijska, teorija ekonomskega multiplikatorja, razvojna te-
orija ipd.
Preučevanje turizma je v zadnjih petih desetletjih pridobilo na znan-
stveni reputaciji s povezovanjem z različnimi disciplinami, zato multi-
disciplinarno preučevanje vse bolj nadomešča interdisciplinarno pre-
učevanje turizma. Interdisciplinarnost je vključujoča, išče povezave in
napredek v znanju in razumevanju, medtem pa multidisciplinarno pre-
učevanje znanstvenikom omogoča le parcialno ali enoplastno videnje in
razumevanje nekega pojava, kajti vsaka znanstvena disciplina (npr. socio-
logija, antropologija, geografija, ekonomija, politologija, zgodovina) ima
svojo značilno metodologijo, pristope in instrumente. Evidentne spre-
