Page 34 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
vito okoljevarstveno dovoljenje, ki dokazuje, da podjetje obratuje v skladu
z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT4) in da je v postopku izda-
je okoljevarstvenega dovoljenja sodelovala tudi javnost. Pri najboljših raz-
položljivih tehnikah niso mišljene le tehnične možnosti omejevanja iz-
pustov, ampak tudi trajnostna raba surovin in energije (MOP 2010). Pri
nas je bilo v septembru 2014 192 podjetij, ki so zavezanci IPPC (ARSO
b. l. e).
V Sloveniji je krovni zakon na področju varstva okolja Zakon o
varstvu okolja, iz katerega izhajajo vse druge podrejene uredbe in predpi-
si (Žitko Štemberger 2014 b). Zakon o varstvu okolja ureja varstvo oko-
lja pred obremenjevanjem in v tem okviru določa »… temeljna načela
varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in infor-
macije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, jav-
34 ne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja.«
(ARSO b. l. b) Poleg IPPC Uredbe, ki je namenjena reševanju okoljske
problematike večjih industrijskih obratov, pa druga okoljska zakonoda-
ja podjetjem zapoveduje posebna ravnanja glede na vrsto obremenjevanja
okolja, predvsem pa so predpisi prilagojeni specifičnosti onesnaževanj za
posamezne panoge, njihovi proizvodnji oz. storitvam.
Ker je naša raziskava omejena na predelovalno industrijo, kjer analizi-
ramo posamezne kazalnike, kot so emisije v zrak s celotnim prahom, obre-
menjevanje voda z organskimi onesnaževanjem (kar identificira kazalnik
KPK) ter onesnaževanje z nevarnimi odpadki, v nadaljevanju predstavlja-
mo slovensko zakonodajo, ki pokriva to področje onesnaževanja.
Odpadki
Ravnanje z odpadki in nevarnimi odpadki je do konca aprila 2008 pred-
pisoval Pravilnik o ravnanju z odpadki (1998, 2000, 2001, 2003, 2004), po
27. aprilu 2008 pa Uredba o ravnanju z odpadki (2008) (Šarc 2011). Ko-
nec leta 2011 je izšla nova Uredba o odpadkih (2011). Uredba o odpadkih
sprejema določila Evropske direktive o odpadkih (2008/98/ES) (Uredba
2011) in postavlja zakonodajni okvir za ravnanje z odpadki. Poleg tega, da
so v njej opredeljeni ključni pojmi in temeljne zahteve za ravnanje z od-
padki, vzpostavlja tudi temeljna načela, ki usmerjajo k zmanjšanju vpli-
vov na okolje zaradi nastajanja odpadkov ter ravnanja z njimi, pri če-
mer se upošteva celoten življenjski krog (vir-izdelek-odpadek). Vključuje
tudi načelo, da povzročitelj plača obremenitve (MOP 2010). Sestavni del
Uredbe je klasifikacijski seznam odpadkov, kjer so poleg odpadkov opre-
4 Best available technology
vito okoljevarstveno dovoljenje, ki dokazuje, da podjetje obratuje v skladu
z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT4) in da je v postopku izda-
je okoljevarstvenega dovoljenja sodelovala tudi javnost. Pri najboljših raz-
položljivih tehnikah niso mišljene le tehnične možnosti omejevanja iz-
pustov, ampak tudi trajnostna raba surovin in energije (MOP 2010). Pri
nas je bilo v septembru 2014 192 podjetij, ki so zavezanci IPPC (ARSO
b. l. e).
V Sloveniji je krovni zakon na področju varstva okolja Zakon o
varstvu okolja, iz katerega izhajajo vse druge podrejene uredbe in predpi-
si (Žitko Štemberger 2014 b). Zakon o varstvu okolja ureja varstvo oko-
lja pred obremenjevanjem in v tem okviru določa »… temeljna načela
varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in infor-
macije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, jav-
34 ne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja.«
(ARSO b. l. b) Poleg IPPC Uredbe, ki je namenjena reševanju okoljske
problematike večjih industrijskih obratov, pa druga okoljska zakonoda-
ja podjetjem zapoveduje posebna ravnanja glede na vrsto obremenjevanja
okolja, predvsem pa so predpisi prilagojeni specifičnosti onesnaževanj za
posamezne panoge, njihovi proizvodnji oz. storitvam.
Ker je naša raziskava omejena na predelovalno industrijo, kjer analizi-
ramo posamezne kazalnike, kot so emisije v zrak s celotnim prahom, obre-
menjevanje voda z organskimi onesnaževanjem (kar identificira kazalnik
KPK) ter onesnaževanje z nevarnimi odpadki, v nadaljevanju predstavlja-
mo slovensko zakonodajo, ki pokriva to področje onesnaževanja.
Odpadki
Ravnanje z odpadki in nevarnimi odpadki je do konca aprila 2008 pred-
pisoval Pravilnik o ravnanju z odpadki (1998, 2000, 2001, 2003, 2004), po
27. aprilu 2008 pa Uredba o ravnanju z odpadki (2008) (Šarc 2011). Ko-
nec leta 2011 je izšla nova Uredba o odpadkih (2011). Uredba o odpadkih
sprejema določila Evropske direktive o odpadkih (2008/98/ES) (Uredba
2011) in postavlja zakonodajni okvir za ravnanje z odpadki. Poleg tega, da
so v njej opredeljeni ključni pojmi in temeljne zahteve za ravnanje z od-
padki, vzpostavlja tudi temeljna načela, ki usmerjajo k zmanjšanju vpli-
vov na okolje zaradi nastajanja odpadkov ter ravnanja z njimi, pri če-
mer se upošteva celoten življenjski krog (vir-izdelek-odpadek). Vključuje
tudi načelo, da povzročitelj plača obremenitve (MOP 2010). Sestavni del
Uredbe je klasifikacijski seznam odpadkov, kjer so poleg odpadkov opre-
4 Best available technology
