Page 21 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
Dosedanje raziskave in relevantna literatura 21
kar očiščeno pomeni le okoli 129 relevantnih zadetkov. Določenih bibli-
ografskih enot slovenskih avtorjev, ki se vsebinsko povezujejo z vinskim
turizmom, pod to besedno zvezo ni moč dobiti, temveč jih lahko odkri-
jemo pod drugimi ključnimi besedami (npr. »vinogradništvo, turizem«,
»vinarstvo, turizem«, »vinske ceste« in/ali druge kombinacije).
Zaradi lažje ponazoritve Kerma v svojem prispevku analizira izključ-
no objave z iskanjem pod geslom »vinski turizem«. Izpisano gradivo je
priložnostno kategoriziral kot: 1) promocijske brošure in turistični vodi-
či, 2) časopisni članki, 3) diplomska/magistrska dela, 4) strokovno-znan-
stveni prispevki in ugotovil naslednje (Kerma 2014, 96):
– Opazen je konstantno naraščajoči trend objav na temo vinski tu-
rizem od leta 1992 dalje (24 objav v prvem desetletju, prek 60 pa
samo v zadnjih petih letih!).
– Promocijskih brošur in turističnih vodičev smo našteli 5, časopi-
snih člankov 42, daleč največ je diplomskih del (kar 62), strokov-
no-znanstvenih objav pa le 27.
– Znanstvenih magisterijev in/ali doktorskih disertacij o vinskem
turizmu ni zaslediti.
– Od geografov se kot avtorja ali soavtorja strokovno-znanstve-
nih prispevkov pojavljata Igor Jurinčič in Simon Kerma. Oba sta
tudi mentorja več diplomantom, nekaj mentorstev ima zavede-
nih Dejan Cigale, po eno pa Uroš Horvat in Marjan Tkalčič.
Vinski turizem lahko skupaj s kulinaričnim uvrščamo v širši kon-
tekst kulturnega turizma. Obe vrsti turizma specifičnih ciljnih skupin
sta precej povezani – poznamo tudi manj posrečeno skovanko enogastro-
nomski turizem – in sta v stroki velikokrat predmet skupne obravnave,
tako v raziskovalnih projektih kot na znanstvenih posvetih (npr. Stewart,
Bramble in Ziraldo 2008; Getz in Robinson 2012; Romano in Natilli
2012). Ne glede na komplementarnost in povezljivost obeh segmentov tu-
rističnega trga sugeriramo previdnost pri skupni analizi, ki naj bo prila-
gojena (kulturnemu) kontekstu geografskega prostora, kjer se (ali pa tudi
ne) dotični vrsti turizma izvajata. Pri tem velja izhajati iz predpostavke,
da kultura vina in vinski turizem implicirata (lokalno) kulturo prehra-
njevanja, regionalnih jedi in kulinarike. Obratno to seveda ni nujno, če-
mur botrujejo že omenjene kulturne in vsekakor tudi geografske determi-
nante (Kerma 2014).
Ko je torej govora o vinskem turizmu, velja omeniti tri temeljna dela,
ki so začrtala smernice raziskav na tem področju. Getz (2000) v Explo-
re Wine Tourism: Management, Development & Destinations ter Hall
kar očiščeno pomeni le okoli 129 relevantnih zadetkov. Določenih bibli-
ografskih enot slovenskih avtorjev, ki se vsebinsko povezujejo z vinskim
turizmom, pod to besedno zvezo ni moč dobiti, temveč jih lahko odkri-
jemo pod drugimi ključnimi besedami (npr. »vinogradništvo, turizem«,
»vinarstvo, turizem«, »vinske ceste« in/ali druge kombinacije).
Zaradi lažje ponazoritve Kerma v svojem prispevku analizira izključ-
no objave z iskanjem pod geslom »vinski turizem«. Izpisano gradivo je
priložnostno kategoriziral kot: 1) promocijske brošure in turistični vodi-
či, 2) časopisni članki, 3) diplomska/magistrska dela, 4) strokovno-znan-
stveni prispevki in ugotovil naslednje (Kerma 2014, 96):
– Opazen je konstantno naraščajoči trend objav na temo vinski tu-
rizem od leta 1992 dalje (24 objav v prvem desetletju, prek 60 pa
samo v zadnjih petih letih!).
– Promocijskih brošur in turističnih vodičev smo našteli 5, časopi-
snih člankov 42, daleč največ je diplomskih del (kar 62), strokov-
no-znanstvenih objav pa le 27.
– Znanstvenih magisterijev in/ali doktorskih disertacij o vinskem
turizmu ni zaslediti.
– Od geografov se kot avtorja ali soavtorja strokovno-znanstve-
nih prispevkov pojavljata Igor Jurinčič in Simon Kerma. Oba sta
tudi mentorja več diplomantom, nekaj mentorstev ima zavede-
nih Dejan Cigale, po eno pa Uroš Horvat in Marjan Tkalčič.
Vinski turizem lahko skupaj s kulinaričnim uvrščamo v širši kon-
tekst kulturnega turizma. Obe vrsti turizma specifičnih ciljnih skupin
sta precej povezani – poznamo tudi manj posrečeno skovanko enogastro-
nomski turizem – in sta v stroki velikokrat predmet skupne obravnave,
tako v raziskovalnih projektih kot na znanstvenih posvetih (npr. Stewart,
Bramble in Ziraldo 2008; Getz in Robinson 2012; Romano in Natilli
2012). Ne glede na komplementarnost in povezljivost obeh segmentov tu-
rističnega trga sugeriramo previdnost pri skupni analizi, ki naj bo prila-
gojena (kulturnemu) kontekstu geografskega prostora, kjer se (ali pa tudi
ne) dotični vrsti turizma izvajata. Pri tem velja izhajati iz predpostavke,
da kultura vina in vinski turizem implicirata (lokalno) kulturo prehra-
njevanja, regionalnih jedi in kulinarike. Obratno to seveda ni nujno, če-
mur botrujejo že omenjene kulturne in vsekakor tudi geografske determi-
nante (Kerma 2014).
Ko je torej govora o vinskem turizmu, velja omeniti tri temeljna dela,
ki so začrtala smernice raziskav na tem področju. Getz (2000) v Explo-
re Wine Tourism: Management, Development & Destinations ter Hall
