Page 22 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
Vinski turizem z geografskim poreklom
idr. (2000) v Wine Tourism around the World so v svojih pionirskih de-
lih s preloma tisočletja sistematično uredili dotedanje parcialne študije
in sprožili val povečanega zanimanja znanstvene srenje za raziskave, ki so
v naslednjih petih letih postale bolj specializirane in eklektične in ki so
se razvile od bolj konceptualnih študij primera v vsestransko in obsežno
preučevanje fenomena vinskega turizma.
Carlsen in Charters (2006a) takrat prepoznata duh časa in zasnujeta
(tretje) temeljno delo z naslovom Global wine tourism: research, manage-
ment and marketing, ki premošča razkorak med teoretskimi in bolj apli-
kativnimi rezultati raziskovanj. Opaziti je premik od deskriptivnih študij
primera do ugotavljanja povezav med vinskim turizmom in trajnostnim
regionalnim razvojem, politiko in načrtovanjem rabe tal, marketingom
in demografskimi izzivi vinskega turizma ter vedênjem in izkustvenimi
22 doživljaji vinskih turistov (Kerma 2014).
Na podlagi kvalitativne analize akademske literature s področja tu-
rizma iz baze CIRET1 je bilo sistematiziranih pet tematskih raziskoval-
nih sklopov za področje vinskega turizma (Carlsen in Charters 2006b, 5):
1. kultura in dediščina v vinskem turizmu,
2. podjetništvo v vinskem turizmu,
3. marketing v vinskem turizmu,
4. vedênje vinskih turistov,
5. vinsko-turistični sistemi.
Carlsen in Charters tako s pomočjo sodelavcev jasno določita okvir
za naslednje desetletje raziskav, pri čemer je eno ključnih vprašanj razli-
ka v razvoju vinskega turizma med vinskimi regijami t. i. »Starega sveta«
(Mediteran, Evropa) in »Novega sveta« (Avstralija, Nova Zelandija, Juž-
na Afrika, Južna Amerika, Kanada in ZDA).
Verjetno največkrat citirana definicija opredeljuje vinski turizem kot
»obisk vinogradov, vinarjev, vinskih festivalov in drugih tovrstnih pri-
reditev, pri čemer kot glavni motiv obiskovalcev nastopa degustacija vina
in/ali doživljanje posebnosti vinske regije.« (Hall idr. 2000, 3).
Getz in Brown (2006) v svoji analizi definirata kritične dejavnike us-
peha posamične vinsko-turistične regije, pri čemer vinski turizem obrav-
navata simultano – kot obliko vedênja potrošnika, kot strategijo, s kate-
ro turistične destinacije oblikujejo lokalni razvoj in tržijo lokalna vina in
kot marketinško priložnost za vinarje, ki lahko tako svoje proizvode pro-
dajo neposredno kupcu.
1 Centre International de Recherces et d’Etudes Turistiques, Aix-en-Provence, Francija;
glej: http://www.ciret-tourism.com.
idr. (2000) v Wine Tourism around the World so v svojih pionirskih de-
lih s preloma tisočletja sistematično uredili dotedanje parcialne študije
in sprožili val povečanega zanimanja znanstvene srenje za raziskave, ki so
v naslednjih petih letih postale bolj specializirane in eklektične in ki so
se razvile od bolj konceptualnih študij primera v vsestransko in obsežno
preučevanje fenomena vinskega turizma.
Carlsen in Charters (2006a) takrat prepoznata duh časa in zasnujeta
(tretje) temeljno delo z naslovom Global wine tourism: research, manage-
ment and marketing, ki premošča razkorak med teoretskimi in bolj apli-
kativnimi rezultati raziskovanj. Opaziti je premik od deskriptivnih študij
primera do ugotavljanja povezav med vinskim turizmom in trajnostnim
regionalnim razvojem, politiko in načrtovanjem rabe tal, marketingom
in demografskimi izzivi vinskega turizma ter vedênjem in izkustvenimi
22 doživljaji vinskih turistov (Kerma 2014).
Na podlagi kvalitativne analize akademske literature s področja tu-
rizma iz baze CIRET1 je bilo sistematiziranih pet tematskih raziskoval-
nih sklopov za področje vinskega turizma (Carlsen in Charters 2006b, 5):
1. kultura in dediščina v vinskem turizmu,
2. podjetništvo v vinskem turizmu,
3. marketing v vinskem turizmu,
4. vedênje vinskih turistov,
5. vinsko-turistični sistemi.
Carlsen in Charters tako s pomočjo sodelavcev jasno določita okvir
za naslednje desetletje raziskav, pri čemer je eno ključnih vprašanj razli-
ka v razvoju vinskega turizma med vinskimi regijami t. i. »Starega sveta«
(Mediteran, Evropa) in »Novega sveta« (Avstralija, Nova Zelandija, Juž-
na Afrika, Južna Amerika, Kanada in ZDA).
Verjetno največkrat citirana definicija opredeljuje vinski turizem kot
»obisk vinogradov, vinarjev, vinskih festivalov in drugih tovrstnih pri-
reditev, pri čemer kot glavni motiv obiskovalcev nastopa degustacija vina
in/ali doživljanje posebnosti vinske regije.« (Hall idr. 2000, 3).
Getz in Brown (2006) v svoji analizi definirata kritične dejavnike us-
peha posamične vinsko-turistične regije, pri čemer vinski turizem obrav-
navata simultano – kot obliko vedênja potrošnika, kot strategijo, s kate-
ro turistične destinacije oblikujejo lokalni razvoj in tržijo lokalna vina in
kot marketinško priložnost za vinarje, ki lahko tako svoje proizvode pro-
dajo neposredno kupcu.
1 Centre International de Recherces et d’Etudes Turistiques, Aix-en-Provence, Francija;
glej: http://www.ciret-tourism.com.
