Page 38 - Biloslavo, Roberto, Rusjan, Roland. 2018. Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa
– prvi cilj je bil doseči konsenz strokovnjakov glede na vključitev
identificiranih dualnosti v okvirni model politike organizacije
(prvi del prvega dela);
– drugi cilj je bil pridobiti informacije od strokovnjakov, ali obsta-
jajo še kakšne druge dualnosti, ki jih nismo identificirali v litera-
turi (drugi del prvega dela);
– tretji cilj je bil doseči konsenz strokovnjakov glede na integraci-
jo dualnosti v temeljno politiko ali v razvojno politiko okvirnega
modela politike organizacije (drugi del).
Kratek opis uporabljenih raziskovalnih metod v drugem delu
raziskave
38 V tem delu raziskave smo uporabljali metodo delfi kot orodje raziskovanja.
Metode delfi je ponavljajoča se metoda v raziskovanju, pri kateri raz-
iskovalec v procesu izvajanja raziskave predstavlja intermediarja med čla-
ni ekspertne skupine, ki so anonimni in med seboj nimajo neposredne
komunikacije. Ta je bila prvič uporabljena kot raziskovalni instrument v
članku z naslovom »An Experimental Application of the Delphi Method
to the Use of Experts« Dalkeya in Helmerja (1963).
Z metodo zbiramo različna mnenja strokovnjakov o raziskovalnem
problemu, jih usklajujemo ter končno oblikujemo enotno mnenje (kon-
senz). Metoda ima dva temeljna pomena – prvi je napovedovanje prihod-
njih trendov (z navajanjem različnih dejavnikov), drugi pa usklajevanje
oziroma doseganje enotnega mnenja strokovnjakov glede na predhodno
napovedovanje. V literaturi (npr. Stitt-Gohdes in Crews 2004, 63) zasle-
dimo podatek, da je konsenz dosežen takrat, ko vsaj 60 % strokovnjakov
ali več poda enak odgovor.
Izvedba poteka tako, da prvi krog predstavlja napovedovanje, zato v
njem načeloma strokovnjakom postavimo odprto vprašanje, na katero ti
lahko prosto in neomejeno odgovarjajo. Drugi in nadaljnji krogi pred-
stavljajo usklajevanje mnenja med strokovnjaki oziroma iskanje enotnega
mnenja; tukaj se za podane trditve uporablja Likertova lestvica (od 1 do 5).
Kot smo že omenili, je za to metodo značilno, da vzorec predstavlja
skupina strokovnjakov z določenega področja, ki jo sestavi raziskovalec.
Strokovnjaki so načeloma izbrani nenaključno (namerno), razen za pod-
ročja raziskave, kjer je strokovnjakov veliko (v tem primeru se uporablja
naključni vzorec). Literatura ne navaja enotnega podatka o številu čla-
nov v ekspertni skupini (Loo 2002, 765), tako npr. Martino (1972, v Loo
2002) meni, da naj bi bilo število strokovnjakov za homogeno populacijo
– prvi cilj je bil doseči konsenz strokovnjakov glede na vključitev
identificiranih dualnosti v okvirni model politike organizacije
(prvi del prvega dela);
– drugi cilj je bil pridobiti informacije od strokovnjakov, ali obsta-
jajo še kakšne druge dualnosti, ki jih nismo identificirali v litera-
turi (drugi del prvega dela);
– tretji cilj je bil doseči konsenz strokovnjakov glede na integraci-
jo dualnosti v temeljno politiko ali v razvojno politiko okvirnega
modela politike organizacije (drugi del).
Kratek opis uporabljenih raziskovalnih metod v drugem delu
raziskave
38 V tem delu raziskave smo uporabljali metodo delfi kot orodje raziskovanja.
Metode delfi je ponavljajoča se metoda v raziskovanju, pri kateri raz-
iskovalec v procesu izvajanja raziskave predstavlja intermediarja med čla-
ni ekspertne skupine, ki so anonimni in med seboj nimajo neposredne
komunikacije. Ta je bila prvič uporabljena kot raziskovalni instrument v
članku z naslovom »An Experimental Application of the Delphi Method
to the Use of Experts« Dalkeya in Helmerja (1963).
Z metodo zbiramo različna mnenja strokovnjakov o raziskovalnem
problemu, jih usklajujemo ter končno oblikujemo enotno mnenje (kon-
senz). Metoda ima dva temeljna pomena – prvi je napovedovanje prihod-
njih trendov (z navajanjem različnih dejavnikov), drugi pa usklajevanje
oziroma doseganje enotnega mnenja strokovnjakov glede na predhodno
napovedovanje. V literaturi (npr. Stitt-Gohdes in Crews 2004, 63) zasle-
dimo podatek, da je konsenz dosežen takrat, ko vsaj 60 % strokovnjakov
ali več poda enak odgovor.
Izvedba poteka tako, da prvi krog predstavlja napovedovanje, zato v
njem načeloma strokovnjakom postavimo odprto vprašanje, na katero ti
lahko prosto in neomejeno odgovarjajo. Drugi in nadaljnji krogi pred-
stavljajo usklajevanje mnenja med strokovnjaki oziroma iskanje enotnega
mnenja; tukaj se za podane trditve uporablja Likertova lestvica (od 1 do 5).
Kot smo že omenili, je za to metodo značilno, da vzorec predstavlja
skupina strokovnjakov z določenega področja, ki jo sestavi raziskovalec.
Strokovnjaki so načeloma izbrani nenaključno (namerno), razen za pod-
ročja raziskave, kjer je strokovnjakov veliko (v tem primeru se uporablja
naključni vzorec). Literatura ne navaja enotnega podatka o številu čla-
nov v ekspertni skupini (Loo 2002, 765), tako npr. Martino (1972, v Loo
2002) meni, da naj bi bilo število strokovnjakov za homogeno populacijo
