Page 39 - Biloslavo, Roberto, Rusjan, Roland. 2018. Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
Integracija dualnosti v politiko organizacije 39
od 5 do 10, Loo in Thorpe (2003) menita, da je primerno število med 15
in 30, Stitt-Gohdes in Crews (2004) navajata število med 10 in 15, Okoli
in Pawlowski (2004) pa med 10 in 18, medtem ko je bilo pri izhodiščni iz-
vedbi te metode (Dalkey in Helmer 1963) 7 članov.
Raziskovalec ima z vsakim strokovnjakom neposreden stik preko
elekt ronske pošte, medtem ko strokovnjaki med seboj ostajajo anonimni
ves čas raziskave. Raziskava poteka tako, da strokovnjakom pošiljamo
vprašalnike; načeloma izvedemo tri ali štiri kroge (Loo in Thorpe 2003;
Linstone in Turoff 1975, v Stitt-Gohdes in Crews 2004). Proces anketi-
ranja poteka od odprtih do zaprtih vprašanj. V prvem krogu pridobimo
raznolika mnenja strokovnjakov, v drugem krogu so ta mnenja bolj osre-
dotočena, v tretjem krogu se načeloma doseže konsenz. Če konsenza ne
dosežemo, se izvede še četrti krog. Za raziskavo sta značilni visoki stopnji
zanesljivosti in veljavnosti, in sicer zaradi večkratnega ponavljanja anketi-
ranja ter neposrednega stika raziskovalca s posameznim strokovnjakom.
Kritika metode delfi se nanaša na sestavo ustrezne ekspertne skupine z vi-
dika reprezentativnosti raziskovalnega področja.
Kljub temu, da se je metoda skozi čas razvijala, je zadržala tri temelj-
ne značilnosti, ki izhajajo iz izhodiščne izvedbe (Dalkey in Helmer 1963):
– metoda poteka v več krogih,
– strokovnjaki so anonimni,
– strokovnjake je treba informirati o rezultatih predhodnega kro-
ga.
Loo (2002, 764) navaja, da naj raziskovalec pri zasnovi in izvedbi me-
tode delfi upošteva štiri ključne dejavnosti:
– opredelitev problema,
– izbiro strokovnjakov,
– določitev, koliko članov bo sestavljalo ekspertno skupino,
– izvedbo metode delfi.
Zbiranje in urejanje podatkov v drugem delu raziskave
Za potrebe tega dela raziskave smo podatke pridobili od strokovnjakov,
ki so profesorji, predavatelji, raziskovalci oz. svetovalci s področij politi-
ke organizacije, strateškega managementa, managementa, managementa
znanja, managementa sprememb in inoviranja. Te smo povabili k sodelo-
vanju v ekspertno skupino.
Prvotno smo povabili k sodelovanju tri domače in enajst tujih stro-
kovnjakov, čez nekaj dni smo k sodelovanju povabili še štiri dodatne stro-
od 5 do 10, Loo in Thorpe (2003) menita, da je primerno število med 15
in 30, Stitt-Gohdes in Crews (2004) navajata število med 10 in 15, Okoli
in Pawlowski (2004) pa med 10 in 18, medtem ko je bilo pri izhodiščni iz-
vedbi te metode (Dalkey in Helmer 1963) 7 članov.
Raziskovalec ima z vsakim strokovnjakom neposreden stik preko
elekt ronske pošte, medtem ko strokovnjaki med seboj ostajajo anonimni
ves čas raziskave. Raziskava poteka tako, da strokovnjakom pošiljamo
vprašalnike; načeloma izvedemo tri ali štiri kroge (Loo in Thorpe 2003;
Linstone in Turoff 1975, v Stitt-Gohdes in Crews 2004). Proces anketi-
ranja poteka od odprtih do zaprtih vprašanj. V prvem krogu pridobimo
raznolika mnenja strokovnjakov, v drugem krogu so ta mnenja bolj osre-
dotočena, v tretjem krogu se načeloma doseže konsenz. Če konsenza ne
dosežemo, se izvede še četrti krog. Za raziskavo sta značilni visoki stopnji
zanesljivosti in veljavnosti, in sicer zaradi večkratnega ponavljanja anketi-
ranja ter neposrednega stika raziskovalca s posameznim strokovnjakom.
Kritika metode delfi se nanaša na sestavo ustrezne ekspertne skupine z vi-
dika reprezentativnosti raziskovalnega področja.
Kljub temu, da se je metoda skozi čas razvijala, je zadržala tri temelj-
ne značilnosti, ki izhajajo iz izhodiščne izvedbe (Dalkey in Helmer 1963):
– metoda poteka v več krogih,
– strokovnjaki so anonimni,
– strokovnjake je treba informirati o rezultatih predhodnega kro-
ga.
Loo (2002, 764) navaja, da naj raziskovalec pri zasnovi in izvedbi me-
tode delfi upošteva štiri ključne dejavnosti:
– opredelitev problema,
– izbiro strokovnjakov,
– določitev, koliko članov bo sestavljalo ekspertno skupino,
– izvedbo metode delfi.
Zbiranje in urejanje podatkov v drugem delu raziskave
Za potrebe tega dela raziskave smo podatke pridobili od strokovnjakov,
ki so profesorji, predavatelji, raziskovalci oz. svetovalci s področij politi-
ke organizacije, strateškega managementa, managementa, managementa
znanja, managementa sprememb in inoviranja. Te smo povabili k sodelo-
vanju v ekspertno skupino.
Prvotno smo povabili k sodelovanju tri domače in enajst tujih stro-
kovnjakov, čez nekaj dni smo k sodelovanju povabili še štiri dodatne stro-
