Page 267 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 267
časopis in njegovi bralci ...
tekste, dogodke, si izmenjamo izkušnje in si potem med sabo pomagamo …
Kako avtor strukturira tekst, je zmeraj njegova avtonomna odločitev. Glede
dolžine se pa tudi načeloma dogovorimo. Če se kaj takega izrednega zgo-
di ali če tisti, ki je šel na dogodek, oceni, da je dobil na terenu informaci-
jo, ki je zanimiva in bi jo bilo škoda zadržati, potem tudi prilagodimo dru-
go. Skratka, rekla bi, da so odnosi v našem uredništvu zelo konstruktivni.«
Tudi informatorki INFž4 in INFž5 izpovesta, da v njunih očeh uredniki in
novinarji soglasno sprejemajo odločitve. Poudarita, da so poleg novinar-
jev v desku ljudje, ki spremljajo, kaj se dogaja, in usmerjajo delo novinar-
jev. To so različni uredniki, od izvršnega urednika, pomočnika odgovorne-
ga urednika do urednikov posameznih uredništev. Obe tudi poudarita, da
je v večini primerov novinar tisti, ki v njihovih uredništvih predlaga ozi-
roma izbere temo, o kateri bo pisal, o vsakem predlogu novinarjev pa po-
tem presojajo njihovi nadrejeni uredniki ali se o predlogih pogovorijo na
skupnem dopoldanskem sestanku novinarjev in urednikov. Novinar je po
njunem mnenju tudi odgovoren za strukturiranje vsebine, pristavita pa, da
so konzultacije z uredniki ob tem dobrodošle. Rezultat tega sodelovanja po
njunih izkušnjah je, da novinarjem večinoma skoraj zmeraj uspe umestiti
temo v tiskano izdajo, kar ocenjujeta kot plod dobrega in angažiranega od-
nosa med podrejenimi in nadrejenimi v uredništvu. Informatorka INFž5
še pojasni, da obstaja nenapisan dogovor, da se informacijo o nepričakova-
nem dogodku, do katere se je dokopal novinar, vselej posreduje uredniku,
ki nato odredi, kako ukrepati. S tem se po njenem mnenju zagotovi boljše
razmere za celovitejšo pridobitev informacije ter njeno kasnejše kakovost-
nejše upovedovanje. Ob tem ne pozabi omeniti fotoreporterjev in fotogra-
fov, ki »morajo biti na voljo tudi sredi noči, če je potrebno«. Ena informator-
ka pa je bila kritična do posameznih ekscesnih praks v uredništvu pa tudi
do uredniške politike časopisa kot take: »Včasih odloči novinar sam, kaj bo
izpostavil, včasih pa se zgodi, da urednik vnaprej pove navodila, kaj od po-
ročila pričakuje. Denimo, naj bodo v novico vključene izjave kot citati …
Novinar resda popolnoma sam predlaga temo, se pa dogaja, da včasih cen-
tralna redakcija stvar, ki je že postavljena na stran, po svoji presoji umak-
ne, tudi v nesoglasju z novinarjem. Primer utemeljitve: 'Naš bralec tega ne
bo razumel' … S trenutno uredniško politiko se ne strinjam. Spremenila bi
marsikaj … Imam občutek, da je uredniška politika izjemno uslužna naše-
mu lastniku. Ta občutek je vse močnejši, odkar je prišlo do umika intervju-
ja s Šurcem in Zgago. Novinarjema, ki sta pri založbi Sanje izdala trilogi-
jo o trgovini z orožjem … Intervju je bil umaknjen z neprepričljivimi vzgibi.
267
tekste, dogodke, si izmenjamo izkušnje in si potem med sabo pomagamo …
Kako avtor strukturira tekst, je zmeraj njegova avtonomna odločitev. Glede
dolžine se pa tudi načeloma dogovorimo. Če se kaj takega izrednega zgo-
di ali če tisti, ki je šel na dogodek, oceni, da je dobil na terenu informaci-
jo, ki je zanimiva in bi jo bilo škoda zadržati, potem tudi prilagodimo dru-
go. Skratka, rekla bi, da so odnosi v našem uredništvu zelo konstruktivni.«
Tudi informatorki INFž4 in INFž5 izpovesta, da v njunih očeh uredniki in
novinarji soglasno sprejemajo odločitve. Poudarita, da so poleg novinar-
jev v desku ljudje, ki spremljajo, kaj se dogaja, in usmerjajo delo novinar-
jev. To so različni uredniki, od izvršnega urednika, pomočnika odgovorne-
ga urednika do urednikov posameznih uredništev. Obe tudi poudarita, da
je v večini primerov novinar tisti, ki v njihovih uredništvih predlaga ozi-
roma izbere temo, o kateri bo pisal, o vsakem predlogu novinarjev pa po-
tem presojajo njihovi nadrejeni uredniki ali se o predlogih pogovorijo na
skupnem dopoldanskem sestanku novinarjev in urednikov. Novinar je po
njunem mnenju tudi odgovoren za strukturiranje vsebine, pristavita pa, da
so konzultacije z uredniki ob tem dobrodošle. Rezultat tega sodelovanja po
njunih izkušnjah je, da novinarjem večinoma skoraj zmeraj uspe umestiti
temo v tiskano izdajo, kar ocenjujeta kot plod dobrega in angažiranega od-
nosa med podrejenimi in nadrejenimi v uredništvu. Informatorka INFž5
še pojasni, da obstaja nenapisan dogovor, da se informacijo o nepričakova-
nem dogodku, do katere se je dokopal novinar, vselej posreduje uredniku,
ki nato odredi, kako ukrepati. S tem se po njenem mnenju zagotovi boljše
razmere za celovitejšo pridobitev informacije ter njeno kasnejše kakovost-
nejše upovedovanje. Ob tem ne pozabi omeniti fotoreporterjev in fotogra-
fov, ki »morajo biti na voljo tudi sredi noči, če je potrebno«. Ena informator-
ka pa je bila kritična do posameznih ekscesnih praks v uredništvu pa tudi
do uredniške politike časopisa kot take: »Včasih odloči novinar sam, kaj bo
izpostavil, včasih pa se zgodi, da urednik vnaprej pove navodila, kaj od po-
ročila pričakuje. Denimo, naj bodo v novico vključene izjave kot citati …
Novinar resda popolnoma sam predlaga temo, se pa dogaja, da včasih cen-
tralna redakcija stvar, ki je že postavljena na stran, po svoji presoji umak-
ne, tudi v nesoglasju z novinarjem. Primer utemeljitve: 'Naš bralec tega ne
bo razumel' … S trenutno uredniško politiko se ne strinjam. Spremenila bi
marsikaj … Imam občutek, da je uredniška politika izjemno uslužna naše-
mu lastniku. Ta občutek je vse močnejši, odkar je prišlo do umika intervju-
ja s Šurcem in Zgago. Novinarjema, ki sta pri založbi Sanje izdala trilogi-
jo o trgovini z orožjem … Intervju je bil umaknjen z neprepričljivimi vzgibi.
267
