Page 31 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 31
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
letih mini spektakli lokalnih junakov in lokalne slave in se tekom nasledn-
jih desetletij ritualizirajo v vsakoletne lokalne praznike.4
V istem obdobju se okrepi tudi zavest o potrebi sistematičnega razvo-
ja na področju mladinskega smučanja, ki so ga predstavljali kot enega
»najlepših in najbolj zdravih športov, ker ga izvajamo na prostem, v svežem
zraku, soncu in snegu« (Smučar 1933: 102). Kulturna konstrukcija atrak-
tivnosti in idiličnosti naravnega ambienta, v katerem se smučarski šport
v vseh njegovih oblikah odvija, se je seveda neposredno vpenjala v idejo o
nacionalni krajini (Kučan 1998) in vsesplošni nacionalni privrženosti pla-
ninski kulturi (Šaver 2005a in 2005b). Promocija tako alpskega kakor nor-
dijskega smučanja, vključno s skakalnim športom, je vključevala tudi izpo-
stavljanje sociabilnih aspektov, ki naj bi jih spodbujalo smučanje. Tako so
mnogi menili, da smučanje nikakor ni hladen individualni šport, pač pa
mobilizira tovarištvo, prijateljstvo in druženje.
Slika 1: Turni smučarji v slovenskih hribih med obema svetovnima vojnama
Vir: Pohodniki na smučeh na poti na Ratitovec (foto: Janko Ravnik. fotografijo hrani
Muzej novejše zgodovine Slovenije v Zbirki časopisa Slovenec)
4 Prim. časopisne prispevke »Smučarski praznik v Dolu«, Delo, 23. januar 1987, str. 1; »Ti-
soč tekačev v Cerkljah«, Delo, 2. februar 1987, str. 1, 6; »Tekaški praznik nad Idrijo«,
Delo, 9. februar 1987, str. 1, 11.
31
letih mini spektakli lokalnih junakov in lokalne slave in se tekom nasledn-
jih desetletij ritualizirajo v vsakoletne lokalne praznike.4
V istem obdobju se okrepi tudi zavest o potrebi sistematičnega razvo-
ja na področju mladinskega smučanja, ki so ga predstavljali kot enega
»najlepših in najbolj zdravih športov, ker ga izvajamo na prostem, v svežem
zraku, soncu in snegu« (Smučar 1933: 102). Kulturna konstrukcija atrak-
tivnosti in idiličnosti naravnega ambienta, v katerem se smučarski šport
v vseh njegovih oblikah odvija, se je seveda neposredno vpenjala v idejo o
nacionalni krajini (Kučan 1998) in vsesplošni nacionalni privrženosti pla-
ninski kulturi (Šaver 2005a in 2005b). Promocija tako alpskega kakor nor-
dijskega smučanja, vključno s skakalnim športom, je vključevala tudi izpo-
stavljanje sociabilnih aspektov, ki naj bi jih spodbujalo smučanje. Tako so
mnogi menili, da smučanje nikakor ni hladen individualni šport, pač pa
mobilizira tovarištvo, prijateljstvo in druženje.
Slika 1: Turni smučarji v slovenskih hribih med obema svetovnima vojnama
Vir: Pohodniki na smučeh na poti na Ratitovec (foto: Janko Ravnik. fotografijo hrani
Muzej novejše zgodovine Slovenije v Zbirki časopisa Slovenec)
4 Prim. časopisne prispevke »Smučarski praznik v Dolu«, Delo, 23. januar 1987, str. 1; »Ti-
soč tekačev v Cerkljah«, Delo, 2. februar 1987, str. 1, 6; »Tekaški praznik nad Idrijo«,
Delo, 9. februar 1987, str. 1, 11.
31
