Page 79 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 79
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
Bird 2003: 164–191; Horst in Miller 2006). Najbolj obširen interes za mno-
žične medije v okviru antropologije je zaznati s strani vizualne antropolo-
gije in etnografskega filma (Ginsburg 1992; Loizos 1993; MacDougall 1978;
Banks in Morphy 1997; Crawford in Hoynes 1992). V zadnjih letih je an-
tropologija naredila tudi premik od preučevanja klasičnih množičnih me-
dijev, kakor so denimo vplivi indigene televizije, radia, filma na življenje
v lokalnih skupnostih, k raziskovanju sodobnih celuloidnih medijskih te-
hnologij, kakor so denimo internet, mobilni telefon in druge komunikacij-
ske naprave. Ker je namen tega poglavja pregledati antropološko literaturo
s področja študij mobilne telefonije, bo omemba pomembnejših del sledila
v naslednjih poglavjih. Lahko pa že na tem mestu zapišemo, da sta večino
antropološko komentiranih in etnografsko podprtih raziskav mobilnega
telefona in interneta porodili dve zaznavi. Prvič, sodobne komunikacij-
ske tehnologije, med njimi zlasti mobilni telefon in internet kot dominant-
ni, predstavljajo neobhodno družbeno dejstvo človekove vsakdanjosti na
začetku 21. stoletja. Na sociokulturni antropologiji osnovane etnografske
študije tovrstnih tehnologij socialne interakcije in mreženja (Plant 2002;
Esbjörnsson in Juhlin 2003; Horst in Miller 2006), ki predstavljajo jedro
današnje antropologije mobilnega telefona, pa ponujajo spoznavni aparat,
s katerim je mogoče na mikro ravni osvetliti nekatere lokalne aspekte tega
globalnega procesa. In drugič, kljub omenjeni pomembnosti in omnipre-
zentnosti omenjenih komunikacijskih tehnologij in medijskih oblik, je an-
tropološko preučevanje tovrstnih fenomenov in njihovih učinkov na živl-
jenje ljudi vendarle šele bolj na začetku.
Pričujoče antropološko proučevanje mobilne telefonije2 je spodbudi-
lo nekaj dejstev. Prvič, družboslovno oz. humanistično raziskovanje novih
tehnologij, tudi mobilne telefonije, pozna v Sloveniji malo monografskih
študij. Drugič, vsebine tujih proučevanj mobilne telefonije, ki so v devet-
2 Prispevek je nastal na podlagi dveh empiričnih raziskovalnih zasegov v področje teme,
in sicer na podlagi sociološko-antropološko orientirane observacijske raziskave Obli-
kovanje družbenih rab novih komunikacijskih tehnologij v Sloveniji: Zgledi osebnega ra-
čunalnika in mobilne telefonije, v kateri je avtor sodeloval kot koordinator skupine za
mobilni telefon v letih 2000–2002, ter etnografsko informirane raziskave Družbene rabe
mobilnega telefona: Preliminarna antropološka študija, ki se je izvajala v letih 2006–
2007 v okviru Inštituta za antropološke študije v Ljubljani (gl. Oris antropoloških pro-
jektov / Outline of Anthropological Projects, ur. Martin Žužek Kres). Prirejena različica
članka z naslovom »Kratka etnografija rab mobilnega telefona v Sloveniji« je bila objav-
ljena v reviji Javnost – The Public, 14 (2007e): 55–73, krajša verzija pričujočega integral-
nega besedila pa v zborniku Mobilni telefon in transformacija vsakdana (uredili Tanja
Oblak Črnič in Breda Luthar), str. 53–79.
79
Bird 2003: 164–191; Horst in Miller 2006). Najbolj obširen interes za mno-
žične medije v okviru antropologije je zaznati s strani vizualne antropolo-
gije in etnografskega filma (Ginsburg 1992; Loizos 1993; MacDougall 1978;
Banks in Morphy 1997; Crawford in Hoynes 1992). V zadnjih letih je an-
tropologija naredila tudi premik od preučevanja klasičnih množičnih me-
dijev, kakor so denimo vplivi indigene televizije, radia, filma na življenje
v lokalnih skupnostih, k raziskovanju sodobnih celuloidnih medijskih te-
hnologij, kakor so denimo internet, mobilni telefon in druge komunikacij-
ske naprave. Ker je namen tega poglavja pregledati antropološko literaturo
s področja študij mobilne telefonije, bo omemba pomembnejših del sledila
v naslednjih poglavjih. Lahko pa že na tem mestu zapišemo, da sta večino
antropološko komentiranih in etnografsko podprtih raziskav mobilnega
telefona in interneta porodili dve zaznavi. Prvič, sodobne komunikacij-
ske tehnologije, med njimi zlasti mobilni telefon in internet kot dominant-
ni, predstavljajo neobhodno družbeno dejstvo človekove vsakdanjosti na
začetku 21. stoletja. Na sociokulturni antropologiji osnovane etnografske
študije tovrstnih tehnologij socialne interakcije in mreženja (Plant 2002;
Esbjörnsson in Juhlin 2003; Horst in Miller 2006), ki predstavljajo jedro
današnje antropologije mobilnega telefona, pa ponujajo spoznavni aparat,
s katerim je mogoče na mikro ravni osvetliti nekatere lokalne aspekte tega
globalnega procesa. In drugič, kljub omenjeni pomembnosti in omnipre-
zentnosti omenjenih komunikacijskih tehnologij in medijskih oblik, je an-
tropološko preučevanje tovrstnih fenomenov in njihovih učinkov na živl-
jenje ljudi vendarle šele bolj na začetku.
Pričujoče antropološko proučevanje mobilne telefonije2 je spodbudi-
lo nekaj dejstev. Prvič, družboslovno oz. humanistično raziskovanje novih
tehnologij, tudi mobilne telefonije, pozna v Sloveniji malo monografskih
študij. Drugič, vsebine tujih proučevanj mobilne telefonije, ki so v devet-
2 Prispevek je nastal na podlagi dveh empiričnih raziskovalnih zasegov v področje teme,
in sicer na podlagi sociološko-antropološko orientirane observacijske raziskave Obli-
kovanje družbenih rab novih komunikacijskih tehnologij v Sloveniji: Zgledi osebnega ra-
čunalnika in mobilne telefonije, v kateri je avtor sodeloval kot koordinator skupine za
mobilni telefon v letih 2000–2002, ter etnografsko informirane raziskave Družbene rabe
mobilnega telefona: Preliminarna antropološka študija, ki se je izvajala v letih 2006–
2007 v okviru Inštituta za antropološke študije v Ljubljani (gl. Oris antropoloških pro-
jektov / Outline of Anthropological Projects, ur. Martin Žužek Kres). Prirejena različica
članka z naslovom »Kratka etnografija rab mobilnega telefona v Sloveniji« je bila objav-
ljena v reviji Javnost – The Public, 14 (2007e): 55–73, krajša verzija pričujočega integral-
nega besedila pa v zborniku Mobilni telefon in transformacija vsakdana (uredili Tanja
Oblak Črnič in Breda Luthar), str. 53–79.
79
