Page 83 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 83
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
Ker je »mobilna realnost« v zadnjih letih dobila ubikvitetne globalne
in celo apokaliptične dimenzije, ne preseneča čedalje večja pozornost, ki jo
preučevanju tega specifičnega družbenega fenomena posvečajo ne le teh-
nične in naravoslovne discipline (cf. Hyland 2000; Bautsch 2001; Fomin
2001), v okrilju katerih so sodobne mobilne tehnologije sploh dobile svo-
je tehnične in uporabniške utemeljitve, pač pa tudi v družboslovnih in hu-
manističnih disciplinah, ki so razvile analitična orodja za refleksijo kultur-
ne in sploh simbolne konstrukcije družbenih fenomenov, med njimi zlasti
komunikacijski, medijski in kulturni študiji, pa tudi sociologija, antropo-
logija in filozofija.
Za družboslovno tradicijo raziskovanja medijev in sodobnih tehnolo-
gij je značilno, da je veliko pozornosti posvečala sodobnim komunikacij-
skim in informacijskih tehnologijam, ni pa problematizirala načinov njih-
ovih rab. Pri slednjem se gibljemo na področju antropologije uporabljanja
tehničnih naprav (prim. Vogrinc 2000: 214). Če so v sociologiji komunika-
cije tehnologije obravnavane kot posredniki družbenega vpliva in moči (s
pomočjo katerih je mogoče oblikovati stališča in obnašanja ljudi), v medij-
skih študijih pa kot prenosniki družbenih pomenov, so v antropologiji do-
jete kot družbene dobrine, ki omogočajo medčloveška razmerja in ustvarja-
jo kulturne prakse (prim. Pušnik 2007: 20–22).
Leta 1979 sta vodilna antropologinja Mary Douglas in ekonomist Baron
Isherwood strnila moči v pionirski študiji The World of Goods: Towards an
Anthropology of Consumption, s katero sta osvetlila to, kar so raziskovalci
trga že pred tem dolgo slutili in tudi antropologi iz prve roke opazovali v
drugih kulturah, to je, da ljudje uporabljajo dobrine kot sredstvo za medse-
bojno komunikacijo. V ta okvir razvoja antropološke discipline lahko uvrs-
timo tudi recenten interes za povečano preučevanje sveta mobilne in dru-
gih sodobnih tehnologij. Mobilna telefonija je sestavni del sodobnih družb,
premislek o posledicah, ki jih to prinaša, pa običajno določata dve na vi-
dez nasprotujoči si predstavi. Prva pripisuje mobilnim tehnologijam moč,
da generirajo nove oblike družbenosti in individualnosti, druga te tehno-
logije razume kot učinek družbenih zahtev, potreb, pričakovanj. Obe pred-
stavi sta v različnih disciplinah doživeli kritično oceno. V antropologiji in
kulturnih študijih sta se pojavila dva argumenta za kritiko. Prvi argument
gre v smeri zaznave, da tako kakor parni stroj po Sigautu (1994) ne pojasni
v celoti industrijskega kapitalizma, tudi mobilna telefonija ne pojasni v ce-
loti postmodernizma. In drugi argument pravi, da omenjeni predstavi te-
žita k temu, da tehnologijo obravnavajo ločeno od družbe. Kljub temu, da
83
Ker je »mobilna realnost« v zadnjih letih dobila ubikvitetne globalne
in celo apokaliptične dimenzije, ne preseneča čedalje večja pozornost, ki jo
preučevanju tega specifičnega družbenega fenomena posvečajo ne le teh-
nične in naravoslovne discipline (cf. Hyland 2000; Bautsch 2001; Fomin
2001), v okrilju katerih so sodobne mobilne tehnologije sploh dobile svo-
je tehnične in uporabniške utemeljitve, pač pa tudi v družboslovnih in hu-
manističnih disciplinah, ki so razvile analitična orodja za refleksijo kultur-
ne in sploh simbolne konstrukcije družbenih fenomenov, med njimi zlasti
komunikacijski, medijski in kulturni študiji, pa tudi sociologija, antropo-
logija in filozofija.
Za družboslovno tradicijo raziskovanja medijev in sodobnih tehnolo-
gij je značilno, da je veliko pozornosti posvečala sodobnim komunikacij-
skim in informacijskih tehnologijam, ni pa problematizirala načinov njih-
ovih rab. Pri slednjem se gibljemo na področju antropologije uporabljanja
tehničnih naprav (prim. Vogrinc 2000: 214). Če so v sociologiji komunika-
cije tehnologije obravnavane kot posredniki družbenega vpliva in moči (s
pomočjo katerih je mogoče oblikovati stališča in obnašanja ljudi), v medij-
skih študijih pa kot prenosniki družbenih pomenov, so v antropologiji do-
jete kot družbene dobrine, ki omogočajo medčloveška razmerja in ustvarja-
jo kulturne prakse (prim. Pušnik 2007: 20–22).
Leta 1979 sta vodilna antropologinja Mary Douglas in ekonomist Baron
Isherwood strnila moči v pionirski študiji The World of Goods: Towards an
Anthropology of Consumption, s katero sta osvetlila to, kar so raziskovalci
trga že pred tem dolgo slutili in tudi antropologi iz prve roke opazovali v
drugih kulturah, to je, da ljudje uporabljajo dobrine kot sredstvo za medse-
bojno komunikacijo. V ta okvir razvoja antropološke discipline lahko uvrs-
timo tudi recenten interes za povečano preučevanje sveta mobilne in dru-
gih sodobnih tehnologij. Mobilna telefonija je sestavni del sodobnih družb,
premislek o posledicah, ki jih to prinaša, pa običajno določata dve na vi-
dez nasprotujoči si predstavi. Prva pripisuje mobilnim tehnologijam moč,
da generirajo nove oblike družbenosti in individualnosti, druga te tehno-
logije razume kot učinek družbenih zahtev, potreb, pričakovanj. Obe pred-
stavi sta v različnih disciplinah doživeli kritično oceno. V antropologiji in
kulturnih študijih sta se pojavila dva argumenta za kritiko. Prvi argument
gre v smeri zaznave, da tako kakor parni stroj po Sigautu (1994) ne pojasni
v celoti industrijskega kapitalizma, tudi mobilna telefonija ne pojasni v ce-
loti postmodernizma. In drugi argument pravi, da omenjeni predstavi te-
žita k temu, da tehnologijo obravnavajo ločeno od družbe. Kljub temu, da
83
