Page 85 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 85
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
ga telefona žensko telefoniranje označi kot »person-oriented«, v nasprotju z
moškim, ki ga ima za »task-oriented« (Lohan 1997). Razlike med spoloma v
kulturnih kompetencah pri načinu rabe mobilnega telefona ali dostopa do
aparata – kakor je pokazala slovenska observacijska raziskava, in sicer da
ženske predvsem telefonirajo in se odzivajo na klice, moški pa statistično
nadpovprečno v primerjavi z ženskami uporabljajo še druge funkcije, od
SMS, MMS, igric, fotografiranja, branja elektronske pošte do prenosa po-
datkov, ali pa naslednja ugotovitev, da ženske mobilne telefone nosijo pred-
vsem v torbicah, moški pa za pasom ali v žepu hlač ali jakne, kar ima za po-
sledico lažjo dosegljivost naprave pri moških kakor ženskah (Kavran 2001:
20–21) – izpostavijo v stilu klasičnih medijskih študij glede spolnih razlik
pri načinu gledanja televizije tudi vprašanje spolne specificiranosti rab ko-
munikacijske tehnologije.
Spoznanje, da razumevanje sodobnih tehnologij prevladujoče sko-
zi njihovo informacijsko in komunikacijsko dimenzijo ne omogoča bran-
ja vseh njihovih družbenih pomenov, zlasti ne recipientskih, je pomagalo
pozornost raziskovalcev pomembno usmeriti v konceptualizacijo načinov
rab medijev v območju recepcije. Medijski študiji so se osredotočili zlasti na
recepcijo televizije v domačem okolju. Sopostavitev družbene recepcije te-
hnologij z vsem, kar ljudje z njimi počnejo ali kar ljudje med njihovim upo-
rabljanjem še počnejo, je temeljito spremenilo perspektivo raziskovalcev.
Razvoj multimedijskih tehnologij, ko je mogoče eno tehnologijo izme-
noma ali celo hkrati integrirano uporabljati z drugo (npr. osebni računal-
nik kot radijski ali TV-sprejemnik, mobilni telefon kot fotoaparat ali dik-
tafon ipd.), je prispeval k temu, da pojem recepcije zamenja pojem rabe.
Če je pozornost medijskih študijev do mobilnih tehnologij dolgo časa bila
usmerjena pretežno v njihove standardne ali množične učinke, so nekate-
re specializacije v sociologiji, ki ji gre glavna zasluga za zgodnejša prizade-
vanja, da sodobne komunikacijske tehnologije postanejo pertinenten pred-
met znanstvenega preučevanja, in ne več zgolj ekskluziven izlet v eksotiko,
kakor bi, denimo, veljalo za pozitivistično sociologijo ali kolonialno an-
tropologijo, odprle pot do konceptualizacije rab, ki izhajajo iz individual-
nih praks, in ne diskriminirajo marginalnih in alternativnih rab tehno-
logije. Razvoj sociologije mobilnega telefona (Roos 1993; Katz & Aakhus
2002; Geser 2003; McGuigan 2005), ki je rezultat predhodnih naporov v
okviru sociologije razvoja in sprememb ter drugih dogajanj v okviru disci-
pline in drugih družbenih in humanističnih znanosti, je tako šel v raz-
lične smeri, od obravnav vpliva mobilnih tehnologij na družbeno interak-
85
ga telefona žensko telefoniranje označi kot »person-oriented«, v nasprotju z
moškim, ki ga ima za »task-oriented« (Lohan 1997). Razlike med spoloma v
kulturnih kompetencah pri načinu rabe mobilnega telefona ali dostopa do
aparata – kakor je pokazala slovenska observacijska raziskava, in sicer da
ženske predvsem telefonirajo in se odzivajo na klice, moški pa statistično
nadpovprečno v primerjavi z ženskami uporabljajo še druge funkcije, od
SMS, MMS, igric, fotografiranja, branja elektronske pošte do prenosa po-
datkov, ali pa naslednja ugotovitev, da ženske mobilne telefone nosijo pred-
vsem v torbicah, moški pa za pasom ali v žepu hlač ali jakne, kar ima za po-
sledico lažjo dosegljivost naprave pri moških kakor ženskah (Kavran 2001:
20–21) – izpostavijo v stilu klasičnih medijskih študij glede spolnih razlik
pri načinu gledanja televizije tudi vprašanje spolne specificiranosti rab ko-
munikacijske tehnologije.
Spoznanje, da razumevanje sodobnih tehnologij prevladujoče sko-
zi njihovo informacijsko in komunikacijsko dimenzijo ne omogoča bran-
ja vseh njihovih družbenih pomenov, zlasti ne recipientskih, je pomagalo
pozornost raziskovalcev pomembno usmeriti v konceptualizacijo načinov
rab medijev v območju recepcije. Medijski študiji so se osredotočili zlasti na
recepcijo televizije v domačem okolju. Sopostavitev družbene recepcije te-
hnologij z vsem, kar ljudje z njimi počnejo ali kar ljudje med njihovim upo-
rabljanjem še počnejo, je temeljito spremenilo perspektivo raziskovalcev.
Razvoj multimedijskih tehnologij, ko je mogoče eno tehnologijo izme-
noma ali celo hkrati integrirano uporabljati z drugo (npr. osebni računal-
nik kot radijski ali TV-sprejemnik, mobilni telefon kot fotoaparat ali dik-
tafon ipd.), je prispeval k temu, da pojem recepcije zamenja pojem rabe.
Če je pozornost medijskih študijev do mobilnih tehnologij dolgo časa bila
usmerjena pretežno v njihove standardne ali množične učinke, so nekate-
re specializacije v sociologiji, ki ji gre glavna zasluga za zgodnejša prizade-
vanja, da sodobne komunikacijske tehnologije postanejo pertinenten pred-
met znanstvenega preučevanja, in ne več zgolj ekskluziven izlet v eksotiko,
kakor bi, denimo, veljalo za pozitivistično sociologijo ali kolonialno an-
tropologijo, odprle pot do konceptualizacije rab, ki izhajajo iz individual-
nih praks, in ne diskriminirajo marginalnih in alternativnih rab tehno-
logije. Razvoj sociologije mobilnega telefona (Roos 1993; Katz & Aakhus
2002; Geser 2003; McGuigan 2005), ki je rezultat predhodnih naporov v
okviru sociologije razvoja in sprememb ter drugih dogajanj v okviru disci-
pline in drugih družbenih in humanističnih znanosti, je tako šel v raz-
lične smeri, od obravnav vpliva mobilnih tehnologij na družbeno interak-
85
