Page 82 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 82
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
Sole Poola (1983), »tehnologija svobode«, ki družbeno življenje sodobnega
človeka spreminja v stroj za uresničevanje »fraktalnih sanj« (Dovey 1996).
Britanski specialist za zgodovino znanosti in tehnologije Jon Agar na
začetku svoje knjige Constant Touch: A Global History of the Mobile Phone
(2003) s temeljito in analitično razstavitvijo mobilnega telefona na njego-
ve posamezne dele, ki jih aparat vsebuje, na pomenljiv in izviren način po-
kaže, kako izdelava enega samega aparata mobilnega telefona s pomočjo
procesov globalizacije preči številne kulturne linije. Surovine mobilnega
telefona v svojih mnogih komponentah prihajajo z vseh koncev sveta: ni-
kelj za baterijo na primer je iz Čila, mikroprocesorji in elektronsko vezje iz
ZDA, olje za plastično prevleko aparata je s Tajvana in svetilno olje za LCD-
zaslon mobilnika prihaja iz Perzijskega zaliva, Severnega morja, Rusije ali
Teksasa. Redek kovinski tantal, bistven za kondenzatorje, ki skladiščijo
električne naboje, najpogosteje prihaja iz aboriginskega predela Zahodne
Avstralije ali pa iz kolumbitnih in tantalitnih rudnikov severovzhodnega
predela Demokratične republike Kongo, kjer je v 90. letih divjala državl-
janska vojna za nadzor nad minerali in kjer upravljanje s tamkajšnjimi ze-
meljskimi viri še vedno sproža spopade. Ta defamilizirajoč proces prido-
bivanja surovin za izdelavo telefonskega aparata se zdi v pravem nasprotju
s kulturno udomačitvijo izdelka, ki v zadnjem desetletju svet spreminja v
eno samo mobilno globalno vas. Seveda mobilnega telefona z gornjim opi-
som ne moremo zreducirati zgolj na materialni predmet oz. njegov pomen
sploščiti le na komoditeto, ki kroži v globalni ekonomiji transnacionalnih
operacij. Predvsem je sredstvo komunikacije s precejšnjim kulturnim po-
menom in družbenimi učinki ter posledicami. Za nekatere uporabnike je
aparat statusni simbol, za druge magični fetiš, za tretje nastopa kot podal-
jšek telesa, za četrte obskurni objekt želje, za pete simbol sodobnega časa,
v večini primerov pa njegova simbolna vrednost presega dejansko upo-
rabno vrednost, kar sociologi najpogosteje berejo kot rezultat oglaševanja
(McGuigan 2005: 46).
Nedavne sociološke študije družbenih rab mobilnega telefona (Roos
1993; Katz & Aakhus 2002; Geser 2003; McGuigan 2005; Goggin 2006) na-
kazujejo, da ko so enkrat razvite družbeno prevladujoče rabe, so margi-
nalne in alternativne rabe za dominantni način produkcije prej indikacija
morebitnih trendov kakor pa grožnja. To pomeni, da proizvajalci mobilne
tehnologije še kako računajo na to, da lahko uporabniki razvijejo neke spe-
cifične rabe, ki bi morebiti lahko postale prevladujoče in zato za proizvajal-
ce tržno zanimive in rentabilne.
82
Sole Poola (1983), »tehnologija svobode«, ki družbeno življenje sodobnega
človeka spreminja v stroj za uresničevanje »fraktalnih sanj« (Dovey 1996).
Britanski specialist za zgodovino znanosti in tehnologije Jon Agar na
začetku svoje knjige Constant Touch: A Global History of the Mobile Phone
(2003) s temeljito in analitično razstavitvijo mobilnega telefona na njego-
ve posamezne dele, ki jih aparat vsebuje, na pomenljiv in izviren način po-
kaže, kako izdelava enega samega aparata mobilnega telefona s pomočjo
procesov globalizacije preči številne kulturne linije. Surovine mobilnega
telefona v svojih mnogih komponentah prihajajo z vseh koncev sveta: ni-
kelj za baterijo na primer je iz Čila, mikroprocesorji in elektronsko vezje iz
ZDA, olje za plastično prevleko aparata je s Tajvana in svetilno olje za LCD-
zaslon mobilnika prihaja iz Perzijskega zaliva, Severnega morja, Rusije ali
Teksasa. Redek kovinski tantal, bistven za kondenzatorje, ki skladiščijo
električne naboje, najpogosteje prihaja iz aboriginskega predela Zahodne
Avstralije ali pa iz kolumbitnih in tantalitnih rudnikov severovzhodnega
predela Demokratične republike Kongo, kjer je v 90. letih divjala državl-
janska vojna za nadzor nad minerali in kjer upravljanje s tamkajšnjimi ze-
meljskimi viri še vedno sproža spopade. Ta defamilizirajoč proces prido-
bivanja surovin za izdelavo telefonskega aparata se zdi v pravem nasprotju
s kulturno udomačitvijo izdelka, ki v zadnjem desetletju svet spreminja v
eno samo mobilno globalno vas. Seveda mobilnega telefona z gornjim opi-
som ne moremo zreducirati zgolj na materialni predmet oz. njegov pomen
sploščiti le na komoditeto, ki kroži v globalni ekonomiji transnacionalnih
operacij. Predvsem je sredstvo komunikacije s precejšnjim kulturnim po-
menom in družbenimi učinki ter posledicami. Za nekatere uporabnike je
aparat statusni simbol, za druge magični fetiš, za tretje nastopa kot podal-
jšek telesa, za četrte obskurni objekt želje, za pete simbol sodobnega časa,
v večini primerov pa njegova simbolna vrednost presega dejansko upo-
rabno vrednost, kar sociologi najpogosteje berejo kot rezultat oglaševanja
(McGuigan 2005: 46).
Nedavne sociološke študije družbenih rab mobilnega telefona (Roos
1993; Katz & Aakhus 2002; Geser 2003; McGuigan 2005; Goggin 2006) na-
kazujejo, da ko so enkrat razvite družbeno prevladujoče rabe, so margi-
nalne in alternativne rabe za dominantni način produkcije prej indikacija
morebitnih trendov kakor pa grožnja. To pomeni, da proizvajalci mobilne
tehnologije še kako računajo na to, da lahko uporabniki razvijejo neke spe-
cifične rabe, ki bi morebiti lahko postale prevladujoče in zato za proizvajal-
ce tržno zanimive in rentabilne.
82
