Page 81 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 81
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
ugotoviti, da nam zgolj klasične statistične metode ali avtomatizirana
izvedba anketiranj ne omogočajo zares detajlnega in globinskega vpogleda
v problem, kako ljudje v resnici razumejo to, kar jim je tako rekoč vsak
trenutek pri roki oz. kar v roki, in kako se njihovo razumevanje vpenja v okvir
intenzivnega medijskega oglaševanja tehnologije kot nečesa neizogibnega
za sodobni ritem vsakdanjega življenja na začetku 21. stoletja. Izhodišče,
iz katerega pri tem izhajamo, pa je, da mobilni telefon ni le tehnološki
kompleks, zreduciran na tehnične komponente, komunikacijsko sredstvo
ali komercialni produkt, temveč nastopa kot objekt družbenosti, torej kot
kulturna forma z ekonomsko, družbeno, kulturno in simbolno vrednostjo
(gl. Yung 2005: 351–366; Luthar 2007a: 6–18; Pušnik 2007: 19–38).
Nekaj opomb k antropološkemu proučevanje rab mobilnega
telefona
Številne raziskave kažejo, da si dandanes ljudje, zlasti mladi (Han Sze
Tjong in dr. 2003; Ling 2004, 2000a, 2000b, 2000c, 2001a, 2001b; Ling &
Helmersen 2000; Henderson in dr. 2002; Selwyn 2003; Taylor & Harper
2003; Caronia 2005), težko predstavljajo kakršnokoli obliko družbenega
življenja in udejstvovanja brez sodobnih informacijsko-komunikacijskih
mobilnih tehnologij. Vzpostavljanje medčloveških odnosov, vzdrževanje
kulturnih itinerarijev in prijateljskih mrež ter organiziranje delovnih ses-
tankov je tako postalo skorajda nemogoče brez mobilnega telefona. Toda
vse to so ljudje počeli relativno uspešno že pred izumom mobilnega in tudi
stacionarnega telefona. To zaznavo navajamo zato, da bi ozavestili, kako
je recenten tehnološki luksuz tako rekoč čez noč postal nujnost in kako je
poudarjanje pomembnosti domnevnih transformativnih kapacitet sodob-
nih komunikacijskih tehnologij preseglo okvire golega tehnološkega deter-
minizma. Potrošniške ideologije, komercialni hype in utopični anarhizem,
ki z agresivnim marketingom ponudnikov mobilnih storitev dobivajo fa-
talistične, če ne že kar konfesionalne dimenzije, s čimer dodatno in pre-
tirano ustvarjajo družbeno pomembnost mobilnih tehnologij v našem ži-
vljenju, prej mistificirajo kakor pa osvetljujejo dejanski pomen mobilnega
telefona v vsakdanjiku slehernika, zaradi česar lahko Jim McGuigan upra-
vičeno trdi, da »je mobilni telefon zelo pomemben družbeni in kulturni
fenomen« (2005: 45). Drugače rečeno, mobilni telefon se v fatalističnih, ko-
mercialističnih in drugih predimenzioniranih diskurzih predstavlja kot,
povedano z besedami ameriškega politologa in komunikologa Ithiela de
81
ugotoviti, da nam zgolj klasične statistične metode ali avtomatizirana
izvedba anketiranj ne omogočajo zares detajlnega in globinskega vpogleda
v problem, kako ljudje v resnici razumejo to, kar jim je tako rekoč vsak
trenutek pri roki oz. kar v roki, in kako se njihovo razumevanje vpenja v okvir
intenzivnega medijskega oglaševanja tehnologije kot nečesa neizogibnega
za sodobni ritem vsakdanjega življenja na začetku 21. stoletja. Izhodišče,
iz katerega pri tem izhajamo, pa je, da mobilni telefon ni le tehnološki
kompleks, zreduciran na tehnične komponente, komunikacijsko sredstvo
ali komercialni produkt, temveč nastopa kot objekt družbenosti, torej kot
kulturna forma z ekonomsko, družbeno, kulturno in simbolno vrednostjo
(gl. Yung 2005: 351–366; Luthar 2007a: 6–18; Pušnik 2007: 19–38).
Nekaj opomb k antropološkemu proučevanje rab mobilnega
telefona
Številne raziskave kažejo, da si dandanes ljudje, zlasti mladi (Han Sze
Tjong in dr. 2003; Ling 2004, 2000a, 2000b, 2000c, 2001a, 2001b; Ling &
Helmersen 2000; Henderson in dr. 2002; Selwyn 2003; Taylor & Harper
2003; Caronia 2005), težko predstavljajo kakršnokoli obliko družbenega
življenja in udejstvovanja brez sodobnih informacijsko-komunikacijskih
mobilnih tehnologij. Vzpostavljanje medčloveških odnosov, vzdrževanje
kulturnih itinerarijev in prijateljskih mrež ter organiziranje delovnih ses-
tankov je tako postalo skorajda nemogoče brez mobilnega telefona. Toda
vse to so ljudje počeli relativno uspešno že pred izumom mobilnega in tudi
stacionarnega telefona. To zaznavo navajamo zato, da bi ozavestili, kako
je recenten tehnološki luksuz tako rekoč čez noč postal nujnost in kako je
poudarjanje pomembnosti domnevnih transformativnih kapacitet sodob-
nih komunikacijskih tehnologij preseglo okvire golega tehnološkega deter-
minizma. Potrošniške ideologije, komercialni hype in utopični anarhizem,
ki z agresivnim marketingom ponudnikov mobilnih storitev dobivajo fa-
talistične, če ne že kar konfesionalne dimenzije, s čimer dodatno in pre-
tirano ustvarjajo družbeno pomembnost mobilnih tehnologij v našem ži-
vljenju, prej mistificirajo kakor pa osvetljujejo dejanski pomen mobilnega
telefona v vsakdanjiku slehernika, zaradi česar lahko Jim McGuigan upra-
vičeno trdi, da »je mobilni telefon zelo pomemben družbeni in kulturni
fenomen« (2005: 45). Drugače rečeno, mobilni telefon se v fatalističnih, ko-
mercialističnih in drugih predimenzioniranih diskurzih predstavlja kot,
povedano z besedami ameriškega politologa in komunikologa Ithiela de
81
