Page 221 - S. Ličen, I. Karnjuš, & M. Prosen (Eds.). (2019). Women, migrations and health: Ensuring transcultural healthcare. Koper, University of Primorska Press.
P. 221
zetki
Migracija po spolu in socialna integracija migrantov v Sloveniji
Karmen Medica
V poglavju soočamo nekatere aktualnosti iz sodobnega migrantskega kon-
teksta, na regionalni (slovensko-italijansko obmejno območje) in na globalni
ravni. Predvsem kadar gre za kontekst EU, je poudarek na vprašanjih integra-
cije na eni in varnostne situacije na drugi strani. Ženske so bile vedno močno
vključene v preživljanje svojih družin in skupnosti, danes pa je zelo prisoten
proces »feminizacije migracij« in ravno tako »feminizacije preživetja«. Obe po-
stavki poudarjata vedno bolj javne in vidne oblike prispevka žensk k druži-
nam, prispevek k državi in družbi (emigrantski in imigrantski) in še posebej
vse večje svetovno povpraševanje po njihovih storitvah. Čeprav so ženske od
nekdaj tudi migrantke, je razvoj v zadnjih desetletjih potrdil ne samo njihovo
prisotnost v migracijskih tokovih, ampak tudi priznanje njih kot migrantk. So-
dobne izkušnje priseljenk v Sloveniji ne izražajo v celoti vseh učinkov spolnega
razlikovanja, stratifikacije priseljencev ter vpliva spremenljivih in v mnogih pri-
merih kaotičnih politik priseljevanja. Eden bistvenih elementov njihove inte-
raktivne integracije je povezan z njihovim socialnim statusom, zaposlitvijo in
zdravstvenim stanjem.
Spolno in reproduktivno zdravje kot kazalnik socialne integracije:
ovira za patriarhalno kulturo in prisilne poroke
v priseljenskih skupnostih
Ornella Urpis
V mnogih predelih sveta je patriarhalna družinska ureditev osrednja paradi-
gma medčloveških odnosov. V takšnih družbah so medosebni odnosi struk-
turirani na rigidni ločnici med spoloma in različni sposobnosti opolnomoče-
nja moških in žensk. V migracijskih procesih pripadnost tradicionalnemu mo-
delu patriarhalne družine običajno ostaja nespremenjena. Migracijska dina-
mika, prepletena s poročnimi strategijami družin ali skupnosti in ohranjanjem
določenih tradicionalnih praks, vključno s prisiljenimi porokami, postane funk-
cionalna z vzdrževanjem meja identitete in »tradicionalnih« družbenih siste-
mov. Opazovanje spolnega in reproduktivnega zdravja žensk prispeva k obli-
kovanju dobrega indikatorja integracije kulturnih skupin, ker razkriva stopnjo
avtonomije in samodoločenosti žensk, kar je temeljni pogoj za priznanje nji-
hovih pravic in identifikacijo z modeli in vrednotami demokratične družbe.
219
Migracija po spolu in socialna integracija migrantov v Sloveniji
Karmen Medica
V poglavju soočamo nekatere aktualnosti iz sodobnega migrantskega kon-
teksta, na regionalni (slovensko-italijansko obmejno območje) in na globalni
ravni. Predvsem kadar gre za kontekst EU, je poudarek na vprašanjih integra-
cije na eni in varnostne situacije na drugi strani. Ženske so bile vedno močno
vključene v preživljanje svojih družin in skupnosti, danes pa je zelo prisoten
proces »feminizacije migracij« in ravno tako »feminizacije preživetja«. Obe po-
stavki poudarjata vedno bolj javne in vidne oblike prispevka žensk k druži-
nam, prispevek k državi in družbi (emigrantski in imigrantski) in še posebej
vse večje svetovno povpraševanje po njihovih storitvah. Čeprav so ženske od
nekdaj tudi migrantke, je razvoj v zadnjih desetletjih potrdil ne samo njihovo
prisotnost v migracijskih tokovih, ampak tudi priznanje njih kot migrantk. So-
dobne izkušnje priseljenk v Sloveniji ne izražajo v celoti vseh učinkov spolnega
razlikovanja, stratifikacije priseljencev ter vpliva spremenljivih in v mnogih pri-
merih kaotičnih politik priseljevanja. Eden bistvenih elementov njihove inte-
raktivne integracije je povezan z njihovim socialnim statusom, zaposlitvijo in
zdravstvenim stanjem.
Spolno in reproduktivno zdravje kot kazalnik socialne integracije:
ovira za patriarhalno kulturo in prisilne poroke
v priseljenskih skupnostih
Ornella Urpis
V mnogih predelih sveta je patriarhalna družinska ureditev osrednja paradi-
gma medčloveških odnosov. V takšnih družbah so medosebni odnosi struk-
turirani na rigidni ločnici med spoloma in različni sposobnosti opolnomoče-
nja moških in žensk. V migracijskih procesih pripadnost tradicionalnemu mo-
delu patriarhalne družine običajno ostaja nespremenjena. Migracijska dina-
mika, prepletena s poročnimi strategijami družin ali skupnosti in ohranjanjem
določenih tradicionalnih praks, vključno s prisiljenimi porokami, postane funk-
cionalna z vzdrževanjem meja identitete in »tradicionalnih« družbenih siste-
mov. Opazovanje spolnega in reproduktivnega zdravja žensk prispeva k obli-
kovanju dobrega indikatorja integracije kulturnih skupin, ker razkriva stopnjo
avtonomije in samodoločenosti žensk, kar je temeljni pogoj za priznanje nji-
hovih pravic in identifikacijo z modeli in vrednotami demokratične družbe.
219
