Page 14 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Simon Kerma in Maja Trošt

14

Slika 1.2 Maticˇni Kras pri Tomaju: latniki dajejo pecˇat kulturni pokrajini, deželi
terana (avtor Simon Kerma)

del kraške planote strmo spušcˇa v flišno dolino Branice in Raše, nad
katero se proti vzhodu dvigajo odmaknjene Vrhe. Nekoliko južneje
proti vzhodu obmocˇje zapira vecˇ kot tisocˇ metrov visoka Vremšcˇica.
Po planoti Kras, ki je bila v preteklosti zaradi razlicˇnih vzrokov – tudi
antropogenih – precej kamnita in gola, so znanstveno poimenova-
li poseben tip površja s kraškimi pojavi, saj so se tu najprej zacˇele
sistematicˇne krasoslovne raziskave (Ogrin, 2013).

Danes je Kras že precej porašcˇen in kulturna pokrajina je precej iz-
postavljena transformaciji s širjenjem grmovno-gozdnega rastja. Za
Kras so znacˇilne strnjene grucˇaste vasi, zgrajene na prisojnih južnih
pobocˇjih rahlo valovitega sveta. Njihova znacˇilnost so ozke vaške uli-
ce ter kamnite hiše z majhnimi okni in zunanjimi stopnicami, ki vo-
dijo na pokrit gank (balkon) z leseno ograjo. Borjacˇ (kraško dvorišcˇe)
je zaprt s kamnitim zidom, vstop pa je skozi kamnito kaluno, ki je le-
po obdelana. Majhna okna in obzidano dvorišcˇe sta prebivalce šcˇiti-
la pred mrzlo burjo. Na dvorišcˇih bogatejših kmetij so tudi kamnite
štirne (vodnjaki) z vodo (las Krasa in Brkinov, 2016; Ogrin, 2013; Re-
jec Brancelj, 1998; Repolusk, 1998).