Page 15 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 15
Mediteranska Slovenija
15
Slika 1.3 Tipicˇna kraška arhitektura v Štanjelu (avtor Simon Kerma)
Za razliko od flišnih pokrajin s površinskim vodnim odtokom, ki
v celoti pripada jadranskemu povodju (najpomembnejše reke so
Dragonja, Reka in Rižana in imajo znacˇilnosti dežnega ali dežno-
snežnega odtocˇnega režima), ima zakrasela polovica sredozemske-
ga sveta zelo skopo površinsko mrežo vodotokov ali je povsem brez
nje (kar velja tako za kraško Istro kot za Kras). Vsa jezera ali jezerca
so umetnega nastanka, nastala so z zajezitvijo vodotokov za potrebe
namakanja, zadrževanja poplavnih voda ali ustvarjanja zalog pitne
vode. Na Krasu in ponekod v Brkinih so v bližini vasi nastali površin-
sko skromni, a izjemno dragoceni kali in lokve, da so ljudje v sušnih
poletjih napajali živino (Repolusk, 1998).
Tržaški zaliv – slovensko okno v svet
Slovensko morje obsega južni del Tržaškega zaliva, kjer Sredozem-
sko morje pri Tržicˇu (Monfalcone) doseže najsevernejšo geografsko
širino. Ozemlju Republike Slovenije sicer pripada približno tretjina
Tržaškega zaliva (Ogrin, 2013). Izrazita zajedenost severnega Jadrana
v srednjeevropsko kopno ter relativna zaprtost in plitvost Tržaškega
zaliva s številnimi sladkovodnimi pritoki, ob znacˇilnem prepletanju
15
Slika 1.3 Tipicˇna kraška arhitektura v Štanjelu (avtor Simon Kerma)
Za razliko od flišnih pokrajin s površinskim vodnim odtokom, ki
v celoti pripada jadranskemu povodju (najpomembnejše reke so
Dragonja, Reka in Rižana in imajo znacˇilnosti dežnega ali dežno-
snežnega odtocˇnega režima), ima zakrasela polovica sredozemske-
ga sveta zelo skopo površinsko mrežo vodotokov ali je povsem brez
nje (kar velja tako za kraško Istro kot za Kras). Vsa jezera ali jezerca
so umetnega nastanka, nastala so z zajezitvijo vodotokov za potrebe
namakanja, zadrževanja poplavnih voda ali ustvarjanja zalog pitne
vode. Na Krasu in ponekod v Brkinih so v bližini vasi nastali površin-
sko skromni, a izjemno dragoceni kali in lokve, da so ljudje v sušnih
poletjih napajali živino (Repolusk, 1998).
Tržaški zaliv – slovensko okno v svet
Slovensko morje obsega južni del Tržaškega zaliva, kjer Sredozem-
sko morje pri Tržicˇu (Monfalcone) doseže najsevernejšo geografsko
širino. Ozemlju Republike Slovenije sicer pripada približno tretjina
Tržaškega zaliva (Ogrin, 2013). Izrazita zajedenost severnega Jadrana
v srednjeevropsko kopno ter relativna zaprtost in plitvost Tržaškega
zaliva s številnimi sladkovodnimi pritoki, ob znacˇilnem prepletanju
