Page 289 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 289
ustanovitev opere narodnega gledališča v ljubljani ...
govo delo prevzela v svojo oskrbo naša mlada država. Koliko materijelnih
žrtev, koliko skrbi in napora, koliko prebdenih noči je stalo to delo. Sedaj
so premagane težave, odstranjene zapreke. V svitu svobode, pod okriljem
lastne države se bo odslej razvijalo naše gledališče.« Ponosno so poudari-
li, da naj bi, medtem ko so v Berlinu in Dunaju zaprli znani gledališki hiši,
začelo v Ljubljani gledališko življenje cveteti. V primerjavi z Beogradom in
Zagrebom naj bi bila prednost Ljubljane v tem, da ima gledališče dve hiši
in da lahko isti večer pripravi dramsko in operno prireditev. »Operno ose-
bje se je znatno pomnožilo«, je z veseljem zapisal upravnik gledališča Fride-
rik Juvančič in naštel imena novincev v opernem in baletnem ansamblu.20
Ob koncu sezone je vodstvo gledališča z veseljem ugotavljalo, da je bila
prva sezona nove razvojne dobe osrednjega slovenskega gledališča nepri-
merno bogatejša od prejšnjih sezon: »Slovensko gledališče končuje prvo se-
zono pod državno upravo. S tem je postavljen temelj za bodoči razvoj naše
gledališke umetnosti, kateri je dana z državno podporo krepka gmotna
podlaga.«21 Državna podpora je prva leta naraščala, nato pa se je, zlasti v le-
tih gospodarske krize, krivulja obrnila navzdol. Pa vendarle sta drama in
opera v Ljubljani po podržavljenju prišli v tisto obdobje, ko njuno delova-
nje ni bilo več tako odvisno od naglo spreminjajočih se pogojev delovanja.
Sprememb s tem še ni bilo konec, saj je prelomni čas po 1918 odpravil
še kakšne dotedanje težave. Ena od teh je bila npr. odprava omejitve obi-
skovanja gledališča za dijake, s povečevanjem pravic nežnejšega spola pa je
lahko začelo v gledališče zahajati tudi vse več deklet. Na nekoč fantovskem
dijaškem stojišču je bila po novem spolna sestava obiskovalcev mešana.
Ogled gledališke ali operne predstave z dijaškega stojišča je lahko dobil po
tej spremembi povsem nov pomen in vsebino.
Čeprav je šlo pri ustanovitvi univerze in podržavljenju konservatori-
ja in gledališča za ustanovi Kraljevine SHS oz. »jugoslovanski« ustanovi, so
jih Slovenci vedno dojemali kot slovenske in so tudi delovale v slovenskem
jeziku. Želja po uveljavljanju slovenske kulture in znanosti v novi državi s
tem še ni bilo konec, saj si slovenska izobraženska elita popolne emancipa-
cije Slovencev med kulturnimi narodi ni predstavljala brez lastne akademi-
je znanosti in umetnosti. Ideja, ki se je že pred vojno pojavila v delovanju
Slovenske matice, je še močneje zaživela ob ustanovitvi univerze v Ljublja-
ni. Ker pa na strani države ni bilo posluha za ustanovitev še ene akademije
20 F. J. (=Friderik Juvančič), »Sezona 1920–21«, Gledališki list Narodnega gledališča, št.
1 (1920–21): 12–14.
21 »Ob koncu sezone«, Gledališki list Narodnega gledališča, št. 37 (1920–21): 16.
287
govo delo prevzela v svojo oskrbo naša mlada država. Koliko materijelnih
žrtev, koliko skrbi in napora, koliko prebdenih noči je stalo to delo. Sedaj
so premagane težave, odstranjene zapreke. V svitu svobode, pod okriljem
lastne države se bo odslej razvijalo naše gledališče.« Ponosno so poudari-
li, da naj bi, medtem ko so v Berlinu in Dunaju zaprli znani gledališki hiši,
začelo v Ljubljani gledališko življenje cveteti. V primerjavi z Beogradom in
Zagrebom naj bi bila prednost Ljubljane v tem, da ima gledališče dve hiši
in da lahko isti večer pripravi dramsko in operno prireditev. »Operno ose-
bje se je znatno pomnožilo«, je z veseljem zapisal upravnik gledališča Fride-
rik Juvančič in naštel imena novincev v opernem in baletnem ansamblu.20
Ob koncu sezone je vodstvo gledališča z veseljem ugotavljalo, da je bila
prva sezona nove razvojne dobe osrednjega slovenskega gledališča nepri-
merno bogatejša od prejšnjih sezon: »Slovensko gledališče končuje prvo se-
zono pod državno upravo. S tem je postavljen temelj za bodoči razvoj naše
gledališke umetnosti, kateri je dana z državno podporo krepka gmotna
podlaga.«21 Državna podpora je prva leta naraščala, nato pa se je, zlasti v le-
tih gospodarske krize, krivulja obrnila navzdol. Pa vendarle sta drama in
opera v Ljubljani po podržavljenju prišli v tisto obdobje, ko njuno delova-
nje ni bilo več tako odvisno od naglo spreminjajočih se pogojev delovanja.
Sprememb s tem še ni bilo konec, saj je prelomni čas po 1918 odpravil
še kakšne dotedanje težave. Ena od teh je bila npr. odprava omejitve obi-
skovanja gledališča za dijake, s povečevanjem pravic nežnejšega spola pa je
lahko začelo v gledališče zahajati tudi vse več deklet. Na nekoč fantovskem
dijaškem stojišču je bila po novem spolna sestava obiskovalcev mešana.
Ogled gledališke ali operne predstave z dijaškega stojišča je lahko dobil po
tej spremembi povsem nov pomen in vsebino.
Čeprav je šlo pri ustanovitvi univerze in podržavljenju konservatori-
ja in gledališča za ustanovi Kraljevine SHS oz. »jugoslovanski« ustanovi, so
jih Slovenci vedno dojemali kot slovenske in so tudi delovale v slovenskem
jeziku. Želja po uveljavljanju slovenske kulture in znanosti v novi državi s
tem še ni bilo konec, saj si slovenska izobraženska elita popolne emancipa-
cije Slovencev med kulturnimi narodi ni predstavljala brez lastne akademi-
je znanosti in umetnosti. Ideja, ki se je že pred vojno pojavila v delovanju
Slovenske matice, je še močneje zaživela ob ustanovitvi univerze v Ljublja-
ni. Ker pa na strani države ni bilo posluha za ustanovitev še ene akademije
20 F. J. (=Friderik Juvančič), »Sezona 1920–21«, Gledališki list Narodnega gledališča, št.
1 (1920–21): 12–14.
21 »Ob koncu sezone«, Gledališki list Narodnega gledališča, št. 37 (1920–21): 16.
287
