Page 285 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 285
ustanovitev opere narodnega gledališča v ljubljani ...
pokazali s tem, da so za prvo predstavo v nekdanjem nemškem gledališču
izbrali in februarja 1919 premierno odigrali dramo Tugomer Josipa Jurčiča.
V času Avstrije je bilo njeno uprizarjanje v Ljubljani prepovedano. Leta 1919
pa je predstava dočakal veliko ponovitev in vselej naletela na glasno odob-
ravanje slovenske publike. Igra prikazuje usodo polabskih Slovanov v 10.
stoletju, ko so jih zavojevali sosednji Germani. V aktualnih razmerah pa
naj bi pokazala, da tisočletje kasneje v spopadu med Slovani in Germani
na slovenskih tleh slavijo Slovenci. Režiser in igralec naslovne vloge Hinko
Nučič je v spominih zapisal, da izbor igre ni bil naključen in da je bila raz-
veseljiva »njena prva uprizoritev ravno v tem gledališču, ki je doslej služilo
Tugomerjevim preganjalcem in germanizaciji Slovencev«.9
Prav tako ni bil naključen izbor prve povojne operne predstave, Pro-
dane neveste Bedřicha Smetane, saj naj bi ta času primerno simbolizira-
la novo slovansko stvarnost. Časopis Slovenski narod je 4. decembra 1918,
dan po prvi operni predstavi po vojni, zapisal, da je z uprizoritvijo Proda-
ne neveste »slovenska gledališka operna umetnost slavila svoje vstajenje«.
Ta je po prvih uspehih v stari čitalnici in novem deželnem gledališču padla
v krizo in nato skorajda zamrla, je v precej patetičnem tonu pisal časnikar.
Vendar naj bi bila to stvar preteklosti, kajti »včeraj pa smo jo videli zopet in
lepša se nam je zdela skoro nego v najlepši dobi svojega življenja!« Prav Pro-
dana nevesta je bila že od začetkov »med prvimi operami, ki so si zmagovi-
to in trajno osvojile slovenski oder«, najnovejša predstava pa naj bi presegla
tisto, kar so nekdanji obiskovalci nosili v spominu. V preveč pohvalni oce-
ni kritika, brez omembe pomanjkljivosti, je ocenjevalec zapisal: »Močan,
vrlo izpopolnjen orkester, krepak mešan zbor s svežim materialom — že to
dvoje je porok, da stoji slovenska opera na trdnem stalu, ki ga hvala Bogu
ne bodo več izpodkopavale sovražne sile!« Narodnjaško navdihnjena ocena
torej ni prinesla realnega vpogleda v kakovost, ki bi jo lahko slovenska ope-
ra ponudila slovenski publiki. Tudi dejstvo, da dejansko ni šlo za predsta-
vo iz domačih logov, temveč za predstavo z gostujočimi češkimi umetniki,
ni zmotilo pisca ocene. Da Ljubljana potrebuje opero, je nakazal s končnim
poudarkom: »Gledališče je bilo nabito polno kakor v najlepših časih oper-
nih predstav — celo dve vrsti stolov so morali postaviti v parter!«10
Nekatere druge ocene niso bile tako vzhičene in so opozorile tudi na
slabosti, npr. na dekoracije, ki »so sicer nove, pa nič posebnega, v drugem
9 Hinko Nučič, Igralčeva kronika III (Ljubljana: Mesto gledališče ljubljansko, 1964),
74.
10 »Narodno gledališče. Prodana nevesta«, Slovenski narod LI, št. 288 (4. 12. 1918): 3.
283
pokazali s tem, da so za prvo predstavo v nekdanjem nemškem gledališču
izbrali in februarja 1919 premierno odigrali dramo Tugomer Josipa Jurčiča.
V času Avstrije je bilo njeno uprizarjanje v Ljubljani prepovedano. Leta 1919
pa je predstava dočakal veliko ponovitev in vselej naletela na glasno odob-
ravanje slovenske publike. Igra prikazuje usodo polabskih Slovanov v 10.
stoletju, ko so jih zavojevali sosednji Germani. V aktualnih razmerah pa
naj bi pokazala, da tisočletje kasneje v spopadu med Slovani in Germani
na slovenskih tleh slavijo Slovenci. Režiser in igralec naslovne vloge Hinko
Nučič je v spominih zapisal, da izbor igre ni bil naključen in da je bila raz-
veseljiva »njena prva uprizoritev ravno v tem gledališču, ki je doslej služilo
Tugomerjevim preganjalcem in germanizaciji Slovencev«.9
Prav tako ni bil naključen izbor prve povojne operne predstave, Pro-
dane neveste Bedřicha Smetane, saj naj bi ta času primerno simbolizira-
la novo slovansko stvarnost. Časopis Slovenski narod je 4. decembra 1918,
dan po prvi operni predstavi po vojni, zapisal, da je z uprizoritvijo Proda-
ne neveste »slovenska gledališka operna umetnost slavila svoje vstajenje«.
Ta je po prvih uspehih v stari čitalnici in novem deželnem gledališču padla
v krizo in nato skorajda zamrla, je v precej patetičnem tonu pisal časnikar.
Vendar naj bi bila to stvar preteklosti, kajti »včeraj pa smo jo videli zopet in
lepša se nam je zdela skoro nego v najlepši dobi svojega življenja!« Prav Pro-
dana nevesta je bila že od začetkov »med prvimi operami, ki so si zmagovi-
to in trajno osvojile slovenski oder«, najnovejša predstava pa naj bi presegla
tisto, kar so nekdanji obiskovalci nosili v spominu. V preveč pohvalni oce-
ni kritika, brez omembe pomanjkljivosti, je ocenjevalec zapisal: »Močan,
vrlo izpopolnjen orkester, krepak mešan zbor s svežim materialom — že to
dvoje je porok, da stoji slovenska opera na trdnem stalu, ki ga hvala Bogu
ne bodo več izpodkopavale sovražne sile!« Narodnjaško navdihnjena ocena
torej ni prinesla realnega vpogleda v kakovost, ki bi jo lahko slovenska ope-
ra ponudila slovenski publiki. Tudi dejstvo, da dejansko ni šlo za predsta-
vo iz domačih logov, temveč za predstavo z gostujočimi češkimi umetniki,
ni zmotilo pisca ocene. Da Ljubljana potrebuje opero, je nakazal s končnim
poudarkom: »Gledališče je bilo nabito polno kakor v najlepših časih oper-
nih predstav — celo dve vrsti stolov so morali postaviti v parter!«10
Nekatere druge ocene niso bile tako vzhičene in so opozorile tudi na
slabosti, npr. na dekoracije, ki »so sicer nove, pa nič posebnega, v drugem
9 Hinko Nučič, Igralčeva kronika III (Ljubljana: Mesto gledališče ljubljansko, 1964),
74.
10 »Narodno gledališče. Prodana nevesta«, Slovenski narod LI, št. 288 (4. 12. 1918): 3.
283
