Page 287 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 287
ustanovitev opere narodnega gledališča v ljubljani ...
operna gledališča v Jugoslaviji so v glavnem navezana na domače Operne
moči.« Talentov imamo doma dovolj, je menil Hubad, z ustanovitvijo kon-
servatorija pa naj bi izpolnili enega od temeljnih pogojev za hitrejši napre-
dek glasbene ustvarjalnosti, tudi operne.13
Prizadevanja so končno potrditev dobila 5. januarja 1920, ko je pover-
jeništvo za uk in bogočastje podelilo konservatoriju Glasbene Matice pra-
vico javnosti oz. pravico, da izdaja državno veljavna izpričevala.14 Državna
uredba o konservatorijih, ki je začrtala pogoje za podržavljenje tovrstnih
ustanov, je bila potrjena (šele) leto dni kasneje, januarja 1921. Postopoma je
država prevzemala vse večji delež financiranja ljubljanskega konservatori-
ja, leta 1926 pa je bil preimenovan v Državni konservatorij in prešel na ne-
posredno financiranje iz državnega proračuna.15 Konservatorij, iz katerega
se je kasneje razvila Akademija za glasbo, je bila do 2. svetovne vojne edina
umetniška izobraževalna ustanova na Slovenskem, ki je izdajala visokošol-
ske diplome. Ideje o ustanovitvi sorodne šole za gledališko umetnost in li-
kovno ustvarjalnost namreč do naslednje vojne niso bile uresničene.
Da bi pospešili reševanje kulturnopolitičnih vprašanj je bila pri pover-
jeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani 7. novembra 1919 ustanovljena gle-
dališka komisija. Njen delokrog naj bi bila pomoč pri organizaciji celotnega
kulturnega prostora, ne zgolj njenega gledališkega dela. Med najbolj pokli-
canimi za organiziranje gledališke problematike so bili v gledališko komisi-
jo imenovani dramaturg Pavel Golia, ravnatelj Glasbene Matice Matej Hu-
bad in skladatelji Fran Kimovec, Gojmir Krek in Fran Lajovic.16 Pomen in
vpliv delovanja gledališke komisije pri načrtovanju umetnostnega razvo-
ja ali pri podržavljenju slovenskih gledališč še nista podrobneje raziskana.
Pobudniki podržavljenja gledališča v Ljubljani so imeli zagovornika tudi v
poverjeniku za uk in bogočastje Karlu Verstovšku, ki si je poleg tega priza-
deval še za izboljšanje statusa gledališča v Mariboru.17
13 M.(atej) Hubad, »Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«, Učitelj-
ski tovariš LIX, št. 35 (27. 8. 1919): 1.
14 »Podelitev pravice javnosti«, Uradni list deželne vlade za Slovenijo II, št. 7 (16. 1.
1920): 30.
15 Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 167–169; Vilko Ukmar, »Slovensko
glasbeno življenje v dvajsetletju 1918–1938«, v Spominski zbornik Slovenije : ob dvaj-
setletnici kraljevine Jugoslavije, ur. Jože Lavrič, Josip Mal, France Stele (Ljubljana: Ju-
bilej, 1939), 293.
16 »Ustanovitev glediške komisije«, Uradni list deželne vlade za Slovenijo I, št. 165 (26.
11. 1919): 606.
17 Dolenc, »Karel Verstovšek kot poverjenik za uk in bogočastje«, 289.
285
operna gledališča v Jugoslaviji so v glavnem navezana na domače Operne
moči.« Talentov imamo doma dovolj, je menil Hubad, z ustanovitvijo kon-
servatorija pa naj bi izpolnili enega od temeljnih pogojev za hitrejši napre-
dek glasbene ustvarjalnosti, tudi operne.13
Prizadevanja so končno potrditev dobila 5. januarja 1920, ko je pover-
jeništvo za uk in bogočastje podelilo konservatoriju Glasbene Matice pra-
vico javnosti oz. pravico, da izdaja državno veljavna izpričevala.14 Državna
uredba o konservatorijih, ki je začrtala pogoje za podržavljenje tovrstnih
ustanov, je bila potrjena (šele) leto dni kasneje, januarja 1921. Postopoma je
država prevzemala vse večji delež financiranja ljubljanskega konservatori-
ja, leta 1926 pa je bil preimenovan v Državni konservatorij in prešel na ne-
posredno financiranje iz državnega proračuna.15 Konservatorij, iz katerega
se je kasneje razvila Akademija za glasbo, je bila do 2. svetovne vojne edina
umetniška izobraževalna ustanova na Slovenskem, ki je izdajala visokošol-
ske diplome. Ideje o ustanovitvi sorodne šole za gledališko umetnost in li-
kovno ustvarjalnost namreč do naslednje vojne niso bile uresničene.
Da bi pospešili reševanje kulturnopolitičnih vprašanj je bila pri pover-
jeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani 7. novembra 1919 ustanovljena gle-
dališka komisija. Njen delokrog naj bi bila pomoč pri organizaciji celotnega
kulturnega prostora, ne zgolj njenega gledališkega dela. Med najbolj pokli-
canimi za organiziranje gledališke problematike so bili v gledališko komisi-
jo imenovani dramaturg Pavel Golia, ravnatelj Glasbene Matice Matej Hu-
bad in skladatelji Fran Kimovec, Gojmir Krek in Fran Lajovic.16 Pomen in
vpliv delovanja gledališke komisije pri načrtovanju umetnostnega razvo-
ja ali pri podržavljenju slovenskih gledališč še nista podrobneje raziskana.
Pobudniki podržavljenja gledališča v Ljubljani so imeli zagovornika tudi v
poverjeniku za uk in bogočastje Karlu Verstovšku, ki si je poleg tega priza-
deval še za izboljšanje statusa gledališča v Mariboru.17
13 M.(atej) Hubad, »Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«, Učitelj-
ski tovariš LIX, št. 35 (27. 8. 1919): 1.
14 »Podelitev pravice javnosti«, Uradni list deželne vlade za Slovenijo II, št. 7 (16. 1.
1920): 30.
15 Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 167–169; Vilko Ukmar, »Slovensko
glasbeno življenje v dvajsetletju 1918–1938«, v Spominski zbornik Slovenije : ob dvaj-
setletnici kraljevine Jugoslavije, ur. Jože Lavrič, Josip Mal, France Stele (Ljubljana: Ju-
bilej, 1939), 293.
16 »Ustanovitev glediške komisije«, Uradni list deželne vlade za Slovenijo I, št. 165 (26.
11. 1919): 606.
17 Dolenc, »Karel Verstovšek kot poverjenik za uk in bogočastje«, 289.
285
