Page 286 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 286
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
dejanju preproste in borne kakor v jetnišnici«. Pa tudi na račun scene, ki
naj bi bila celo malce nevarna, ali na poševno stoječe hiše je kritične opaz-
ke zapisal poročevalec socialdemokratsko usmerjenega časopisa Naprej, ki
v oceni ni izpostavljal narodno emancipacijske vloge prve operne predstave
na Slovenskem po 1. svetovni vojni.11
Od visokoletečih besed do realizacije visoko zastavljenih ciljev je ven-
darle dolga pot. Sezona 1918/19 slovenskega gledališča vsaj v organizacij-
skem smislu še ni prinesla zaželenih premikov in podržavljenje še ni bilo na
vidiku. Večjo možnost za uresničenje so imeli tisti načrti, ki so bili že bolj
podrobno izdelani in so v veliki meri temeljili na lastnih močeh. Prvi ko-
rak k izpopolnitvi glasbene ponudbe na Slovenskem je bila tako ustanovi-
tev konservatorija pri Glasbeni matici v Ljubljano, saj so bile ideje zanj sta-
re že dobro desetletje. Pobudo za realizacijo načrta je po vojni obudil Matej
Hubad, ravnatelj glasbene šole Glasbene matice. Ocenjeval je, da vpis vanjo
in strokovni kader že izpolnjujeta pogoje za dvig šole na višjo stopnjo, zato
se je pri deželni vladi potegoval za ustanovitev konservatorija.12
Hubad je idejo za ustanovitev konservatorija spodbujal tudi z objava-
mi člankov v časopisih, v katerih je promoviral pobudo. V prispevku za ča-
sopis Učiteljski tovariš je avgusta 1919 med ostalimi glasbenimi in gledali-
škimi vzgojnimi nalogami ustanavljajoče se šole omenil »šolo za izobrazbo
v solopetju za koncert in opero« in »operno šolo«. »Konservatorij naj bo
kulturno svetišče glasbene, operne in dramatične umetnosti«, je ocenil Hu-
bad in ga ocenil kot pogoj, da jugoslovansko kulturo postavi enakoprav-
no nasproti drugim, da »bo mogla tekmovati s svetovnimi kulturnimi na-
rodi«. Glasbeno šolanje, ki ga je že pred desetletji začela razvijati Glasbena
matica, naj bi tako dvignili na višjo raven, da bi zmogla zadostiti potrebam
razvoja glasbene ustvarjalnosti v novi državi: »Resno delujoči konservato-
rij bo mogel lastne državljane izobraziti in podati svojemu narodu. Gojitev
in izobraževanje orkestralne glasbe je za obstoj in delovanje vseh opernih,
gledaliških in vojaških orkestrov v celi Jugoslaviji absolutno potrebna, da
ne bomo vedno navezani na import tujih državljanov.« Posebno vlogo je pri
tem Hubad namenil šolanju za potrebe domače opere: »Prav ista potreba se
kaže glede opere. Ustanovitev operne šole je nujna potreba. Glasbena Mati-
ca je v tej stroki dosegla že mnogo uspehov (…) še več pa bo dosegla, če se
omogoči ustanovitev popolne operne šole, združene s konservatorijem. Vsa
11 »Prodana nevesta«, Naprej II, št. 279 (5. 12. 1918): 3.
12 Nataša Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina : ljubljanska Glasbena matica
do konca druge svetovne vojne (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015), 164–167.
284
dejanju preproste in borne kakor v jetnišnici«. Pa tudi na račun scene, ki
naj bi bila celo malce nevarna, ali na poševno stoječe hiše je kritične opaz-
ke zapisal poročevalec socialdemokratsko usmerjenega časopisa Naprej, ki
v oceni ni izpostavljal narodno emancipacijske vloge prve operne predstave
na Slovenskem po 1. svetovni vojni.11
Od visokoletečih besed do realizacije visoko zastavljenih ciljev je ven-
darle dolga pot. Sezona 1918/19 slovenskega gledališča vsaj v organizacij-
skem smislu še ni prinesla zaželenih premikov in podržavljenje še ni bilo na
vidiku. Večjo možnost za uresničenje so imeli tisti načrti, ki so bili že bolj
podrobno izdelani in so v veliki meri temeljili na lastnih močeh. Prvi ko-
rak k izpopolnitvi glasbene ponudbe na Slovenskem je bila tako ustanovi-
tev konservatorija pri Glasbeni matici v Ljubljano, saj so bile ideje zanj sta-
re že dobro desetletje. Pobudo za realizacijo načrta je po vojni obudil Matej
Hubad, ravnatelj glasbene šole Glasbene matice. Ocenjeval je, da vpis vanjo
in strokovni kader že izpolnjujeta pogoje za dvig šole na višjo stopnjo, zato
se je pri deželni vladi potegoval za ustanovitev konservatorija.12
Hubad je idejo za ustanovitev konservatorija spodbujal tudi z objava-
mi člankov v časopisih, v katerih je promoviral pobudo. V prispevku za ča-
sopis Učiteljski tovariš je avgusta 1919 med ostalimi glasbenimi in gledali-
škimi vzgojnimi nalogami ustanavljajoče se šole omenil »šolo za izobrazbo
v solopetju za koncert in opero« in »operno šolo«. »Konservatorij naj bo
kulturno svetišče glasbene, operne in dramatične umetnosti«, je ocenil Hu-
bad in ga ocenil kot pogoj, da jugoslovansko kulturo postavi enakoprav-
no nasproti drugim, da »bo mogla tekmovati s svetovnimi kulturnimi na-
rodi«. Glasbeno šolanje, ki ga je že pred desetletji začela razvijati Glasbena
matica, naj bi tako dvignili na višjo raven, da bi zmogla zadostiti potrebam
razvoja glasbene ustvarjalnosti v novi državi: »Resno delujoči konservato-
rij bo mogel lastne državljane izobraziti in podati svojemu narodu. Gojitev
in izobraževanje orkestralne glasbe je za obstoj in delovanje vseh opernih,
gledaliških in vojaških orkestrov v celi Jugoslaviji absolutno potrebna, da
ne bomo vedno navezani na import tujih državljanov.« Posebno vlogo je pri
tem Hubad namenil šolanju za potrebe domače opere: »Prav ista potreba se
kaže glede opere. Ustanovitev operne šole je nujna potreba. Glasbena Mati-
ca je v tej stroki dosegla že mnogo uspehov (…) še več pa bo dosegla, če se
omogoči ustanovitev popolne operne šole, združene s konservatorijem. Vsa
11 »Prodana nevesta«, Naprej II, št. 279 (5. 12. 1918): 3.
12 Nataša Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina : ljubljanska Glasbena matica
do konca druge svetovne vojne (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015), 164–167.
284
