Page 288 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 288
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
Kritik opernih prireditev v prvih sezonah Marij Kogoj je pri pisanju
ocen razmišljal tudi o tem, kaj bi operi prineslo podržavljenje. V oceni prve
polovice sezone 1919/20 je uvodoma zapisal, da so bile slabosti iz prejšnje se-
zone 1918/19, ki je bila »pač po dolgem molku zopet prva in da morda zato
nosi na sebi znake nedoletnosti«, še opravičljive, ni pa nikakršnega vzro-
ka, da bi tudi druga sezona bolehala za istimi pomanjkljivostmi. O vodji
opernega ansambla Frideriku Rukavini ni imel najboljšega mnenja, saj »je
imel obiskovalec obupen vtis, ker ni vedel, kaj naj pričakuje od muzikal-
ne anarhije pod vodstvom g. Rukavine.« Razhajanja v pogledu ocenjeva-
nja zmožnosti ansambla in njegovega vodje so še močneje stopile v ospred-
je, ko je prišla na plan možnost podržavljenja gledališča, kar bi vodilnim
seveda zagotovilo ugledno mesto v državno financirani kulturni ustanovi.
»Zadnje čase, ko se je razpravljalo o podržavljenju gledališča in je prišlo na
površje vprašanje intendanta, je nastalo v nekaterih prizadetih krogih veli-
ko vznemirjenje, zlasti ko sem se drznil ob priliki uprizoritve opere Bohe-
me popolnoma nezastrto povedati svoje mnenje o sedanjem intendantu«,
je zabeležil Kogoj. Upal je, da bo podržavljanje prineslo svež veter v razvoj
slovenske operne ustvarjalnosti, in zapisal: »Rešitev vprašanja podržavlje-
nja pričakuje mlada generacija popolnoma mirno, ker se zanese na delaz-
možnost in impulzivnost svoje struje in je prepričana, da je njenemu stali-
šču sojena zmaga.«18
Ljubljansko gledališče je bilo podržavljeno 5. avgusta 1920, pred sezo-
no 1920–21. Za prvega upravnika državnega Narodnega gledališča v Lju-
bljani je bil imenovan jezikoslovec in prevajalec Friderik Juvančič. Ob slo-
venskih kulturnikih in politikih sta pri podržavljenju gledališča svoj delež
dodala pisatelj in načelnik umetniškega oddelka ministrstva za prosveto v
Beogradu Branislav Nušić ter upravnik Narodnega gledališča v Beogradu
Milan Grol.19
Podržavljenje gledališča so z največjim zadovoljstvom sprejeli gledali-
ški delavci, ki poslej niso bili več odvisni od nezanesljivih in hitro spremi-
njajočih se pogojev delovanja, kot so jih bili vajeni dotlej. Vzhičeni toni so
prevladovali v zahvali državnemu vodstvu za to odločitev: »Devetnajsts-
toindvajseto leto je mejnik v zgodovini slovenskega gledališča. Naš narod,
ki si je bil v najtežavnejših razmerah, sam, brez pomoči od zgoraj, zgradil
stavbo svojega umetniškega svetišča, je v tem letu doživel veselje, da je nje-
18 Marij Kogoj, »Opera v prvi polovici sezone 1919/20«, Dom in svet 33, št. 3/4 (1920):
97–98.
19 »Gledališka kronika«, Gledališki list Narodnega gledališča št. 1 (1920–21): 15.
286
Kritik opernih prireditev v prvih sezonah Marij Kogoj je pri pisanju
ocen razmišljal tudi o tem, kaj bi operi prineslo podržavljenje. V oceni prve
polovice sezone 1919/20 je uvodoma zapisal, da so bile slabosti iz prejšnje se-
zone 1918/19, ki je bila »pač po dolgem molku zopet prva in da morda zato
nosi na sebi znake nedoletnosti«, še opravičljive, ni pa nikakršnega vzro-
ka, da bi tudi druga sezona bolehala za istimi pomanjkljivostmi. O vodji
opernega ansambla Frideriku Rukavini ni imel najboljšega mnenja, saj »je
imel obiskovalec obupen vtis, ker ni vedel, kaj naj pričakuje od muzikal-
ne anarhije pod vodstvom g. Rukavine.« Razhajanja v pogledu ocenjeva-
nja zmožnosti ansambla in njegovega vodje so še močneje stopile v ospred-
je, ko je prišla na plan možnost podržavljenja gledališča, kar bi vodilnim
seveda zagotovilo ugledno mesto v državno financirani kulturni ustanovi.
»Zadnje čase, ko se je razpravljalo o podržavljenju gledališča in je prišlo na
površje vprašanje intendanta, je nastalo v nekaterih prizadetih krogih veli-
ko vznemirjenje, zlasti ko sem se drznil ob priliki uprizoritve opere Bohe-
me popolnoma nezastrto povedati svoje mnenje o sedanjem intendantu«,
je zabeležil Kogoj. Upal je, da bo podržavljanje prineslo svež veter v razvoj
slovenske operne ustvarjalnosti, in zapisal: »Rešitev vprašanja podržavlje-
nja pričakuje mlada generacija popolnoma mirno, ker se zanese na delaz-
možnost in impulzivnost svoje struje in je prepričana, da je njenemu stali-
šču sojena zmaga.«18
Ljubljansko gledališče je bilo podržavljeno 5. avgusta 1920, pred sezo-
no 1920–21. Za prvega upravnika državnega Narodnega gledališča v Lju-
bljani je bil imenovan jezikoslovec in prevajalec Friderik Juvančič. Ob slo-
venskih kulturnikih in politikih sta pri podržavljenju gledališča svoj delež
dodala pisatelj in načelnik umetniškega oddelka ministrstva za prosveto v
Beogradu Branislav Nušić ter upravnik Narodnega gledališča v Beogradu
Milan Grol.19
Podržavljenje gledališča so z največjim zadovoljstvom sprejeli gledali-
ški delavci, ki poslej niso bili več odvisni od nezanesljivih in hitro spremi-
njajočih se pogojev delovanja, kot so jih bili vajeni dotlej. Vzhičeni toni so
prevladovali v zahvali državnemu vodstvu za to odločitev: »Devetnajsts-
toindvajseto leto je mejnik v zgodovini slovenskega gledališča. Naš narod,
ki si je bil v najtežavnejših razmerah, sam, brez pomoči od zgoraj, zgradil
stavbo svojega umetniškega svetišča, je v tem letu doživel veselje, da je nje-
18 Marij Kogoj, »Opera v prvi polovici sezone 1919/20«, Dom in svet 33, št. 3/4 (1920):
97–98.
19 »Gledališka kronika«, Gledališki list Narodnega gledališča št. 1 (1920–21): 15.
286
