Page 311 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 311
sezona fritza reinerja v ljubljani (1911–12)
kot neka generalna skušnja, a priznati se mora, da so bili otročiči
– pevci točni in sigurni. Orkester je prav izvrsten in kaže, da ima
odličnega voditelja v g. prof Reinerju, ki se v resnici vedno potrudi
nuditi občinstvu res kaj umetniškega. Režija je bila v veščih rokah
g. Nučiča, scenerija pa ni zadostna, da bi mogla izpolniti vse zahte-
ve, ki jih stavi ta opera. Gledališče je bilo za opero slabo obiskano.17
Tudi kritika v Laibacher Zeitung je izpostavila glasbene odlike opere
in posameznih pevcev. Za orkester pa pravi, da je moral pod čvrstim vod-
stvom gospoda kapelnika Reinerja rešiti kočljiv penzum, kar se je zgodilo
z razumljivo gotovostjo, v čast orkestru in dirigentu. Gledališče je bilo od-
lično obiskano.«18
Glede obiskanosti gledališča si kritika nista bila enotna.
Premiere Gounodove opere Faust Reiner zaradi bolezni ni dirigiral,
pač pa je vskočil dirigent Eduard Czajanek (1874), ki je prišel v Ljubljano z
Dunaja, kjer je vodil dunajsko gledališče Johannn Strauss.
Delo v ljubljanski Operi je Reiner zaključil s predstavo Hervéjeve ope-
rete Mamzelle Nitiuche (14. III. 1911).
Koncerti
Posebno je odmeval tudi koncert orkestra Slovenske filharmonije 20. marca
1911, ki ga je vodil Fritz Reiner. Simfonični del je obsegal dve skladbi: Men-
delssohnov violinski koncert v e-molu in Beethovnovo 5. simfonijo. Kot so-
list se je predstavil Ivan Trost, ki ga kritik omenja kot velik talent za tehnič-
no stran instrumenta pa tudi kot »razumnika tega, kar igra«.19 O dirigentu
pa:
Slovenska filharmonija je bila to pot pod vodstvom g. Reinerja res-
nično v svojem pravem elementu. […] Izvajanje samo je bilo kar
najprecizneje in točno, zarisalo nam je ženijalno dušo g.prof. Rei-
nerja. Če vidimo tiskano, orkester vodi g. Reiner, smo prepričani,
da izvrši svojo nalogo famozno. Pogled na koncertno dvorano je bil
uprav ganljiv, navdušeno so stali in z največjo pozornostjo sledili
skrbnemu izvajanju prazni – stoli. Mogoče je to na račun Jožetov,
17 Prav tam.
18 Laibacher Zeitung, 15. II. 1911, št. 37.
19 Ivan Trost (1891–?), mlajši brat pianista Antona, je študiral violino najprej v Ljublja-
ni pri Josipu Vedralu, potem pa na Dunaju pri Arnoldu Roséju. Pozneje je postal prvi
slovenski koncertni mojster v orkestru ljubljanske opere.
309
kot neka generalna skušnja, a priznati se mora, da so bili otročiči
– pevci točni in sigurni. Orkester je prav izvrsten in kaže, da ima
odličnega voditelja v g. prof Reinerju, ki se v resnici vedno potrudi
nuditi občinstvu res kaj umetniškega. Režija je bila v veščih rokah
g. Nučiča, scenerija pa ni zadostna, da bi mogla izpolniti vse zahte-
ve, ki jih stavi ta opera. Gledališče je bilo za opero slabo obiskano.17
Tudi kritika v Laibacher Zeitung je izpostavila glasbene odlike opere
in posameznih pevcev. Za orkester pa pravi, da je moral pod čvrstim vod-
stvom gospoda kapelnika Reinerja rešiti kočljiv penzum, kar se je zgodilo
z razumljivo gotovostjo, v čast orkestru in dirigentu. Gledališče je bilo od-
lično obiskano.«18
Glede obiskanosti gledališča si kritika nista bila enotna.
Premiere Gounodove opere Faust Reiner zaradi bolezni ni dirigiral,
pač pa je vskočil dirigent Eduard Czajanek (1874), ki je prišel v Ljubljano z
Dunaja, kjer je vodil dunajsko gledališče Johannn Strauss.
Delo v ljubljanski Operi je Reiner zaključil s predstavo Hervéjeve ope-
rete Mamzelle Nitiuche (14. III. 1911).
Koncerti
Posebno je odmeval tudi koncert orkestra Slovenske filharmonije 20. marca
1911, ki ga je vodil Fritz Reiner. Simfonični del je obsegal dve skladbi: Men-
delssohnov violinski koncert v e-molu in Beethovnovo 5. simfonijo. Kot so-
list se je predstavil Ivan Trost, ki ga kritik omenja kot velik talent za tehnič-
no stran instrumenta pa tudi kot »razumnika tega, kar igra«.19 O dirigentu
pa:
Slovenska filharmonija je bila to pot pod vodstvom g. Reinerja res-
nično v svojem pravem elementu. […] Izvajanje samo je bilo kar
najprecizneje in točno, zarisalo nam je ženijalno dušo g.prof. Rei-
nerja. Če vidimo tiskano, orkester vodi g. Reiner, smo prepričani,
da izvrši svojo nalogo famozno. Pogled na koncertno dvorano je bil
uprav ganljiv, navdušeno so stali in z največjo pozornostjo sledili
skrbnemu izvajanju prazni – stoli. Mogoče je to na račun Jožetov,
17 Prav tam.
18 Laibacher Zeitung, 15. II. 1911, št. 37.
19 Ivan Trost (1891–?), mlajši brat pianista Antona, je študiral violino najprej v Ljublja-
ni pri Josipu Vedralu, potem pa na Dunaju pri Arnoldu Roséju. Pozneje je postal prvi
slovenski koncertni mojster v orkestru ljubljanske opere.
309
