Page 319 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 319
oper na »vožnja domov« emila hochr eiterja
dela),6 je kot satirični avtor nastopal že v obdobju pred tem. V nekaterih
posameznih elementih libreta tako lahko zasledimo vrsto prvin, iz katerih
proseva ozadje, ki ga je pozneje tematizirala nacionalsocialistična ideolo-
gija. Dogajanje tako libretist postavi med (arijske) islandske ribiče, zgodba
se dogaja v mističnem srednjem veku, ki ga zaznamujejo mitološki elemen-
ti, v ospredju je pomen Božje kazni ipd. Večkrat naletimo na že omenjeno
tematiziranje škode, ki jo utrpi kolektiv ob prekrških posameznikov. Hjal-
mar denimo v besednem spopadu Kristjanu zabrusi, da je on isti, ki škodu-
je Islandiji:
Hjalmar: Wenn einer Island schaudet, bist du es.
Kristjan pa na drugi strani o Jonu govori, da škoduje sveti islandski
zemlji (»…schadet heil’ge Islanderde«, s. 15).
Značilno je tudi, da ribiči ob vrnitvi domov najprej pozdravijo domo-
vino, ne pa denimo svojih domačih:
Die Fischer: Sei gegrüßt, mein Heimatland! Sei gegrüßt, mein
Heimatland!
Mistično srednjeveško Islandijo, ki jo brez dvoma lahko razumemo v
tem kontekstu tudi kot poveličevano neoskrunjeno germansko prabit, ime-
nuje libertist pogosto z arhaičnim imenom Isafold (s. 16, 23), pri tem pa naš-
teva tudi celo vrsto islandskih božanstev, med katerimi so bog vetra Kari7,
bog pesništva Bragi, boginja sag Frigg, boginja in personifikacija morja
Ran idr. (prim. s. 22–23). Nordijska mitologija, na katero se je navezovala
pozneje tudi nacistična ideologija, pa približuje libreto tudi mitološkim vi-
rom Wagnerjevih dram.8
Ob koncu opere Arni ne more slediti svojemu sinu Jonu v njegovem
hrepenenju po južnem soncu, saj njegovo srce pripada Ledeni Walküri, ki
6 Karl Paumgartten, Judentum und Sozialdemokratie (Graz: Stocker, 1920); Karl Paum-
gartten: Juda: Kritische Betrachtungen über d. Wesen u. Wirken d. Judentums (Graz:
Heimatverlag L. Stocker, 1921); Karl Paumgartten, Juden-Fibel: Das ABC d. viertau-
dendjährige Judenfrage (Graz: Heimatverlag L. – Stocker, 1924).
7 Pri omembi Kari uporablja skladatelj zlovešče pozavne, ki imajo v operni zgodovini
seveda tradicionalno izpostavljen pomen (s. 73).
8 John Lindow, Norse Mythology: A Guide to the Gods, Heroes, Rituals and Beliefs (Ox-
ford/New York: Oxford University Press, 2002); Ulrich Müller in Oswald Panagl,
Ring und Gral. Texte, Kommentare und Interpretationen zu Richard Wagners ‘Der Ring
des Nibelungen’, ‘Tristan und Isolde’, ‘Die Meistersinger von Nürnberg’ und ‘Parsifal’
(Würzburg: Königshausen & Neumann, 2002).
317
dela),6 je kot satirični avtor nastopal že v obdobju pred tem. V nekaterih
posameznih elementih libreta tako lahko zasledimo vrsto prvin, iz katerih
proseva ozadje, ki ga je pozneje tematizirala nacionalsocialistična ideolo-
gija. Dogajanje tako libretist postavi med (arijske) islandske ribiče, zgodba
se dogaja v mističnem srednjem veku, ki ga zaznamujejo mitološki elemen-
ti, v ospredju je pomen Božje kazni ipd. Večkrat naletimo na že omenjeno
tematiziranje škode, ki jo utrpi kolektiv ob prekrških posameznikov. Hjal-
mar denimo v besednem spopadu Kristjanu zabrusi, da je on isti, ki škodu-
je Islandiji:
Hjalmar: Wenn einer Island schaudet, bist du es.
Kristjan pa na drugi strani o Jonu govori, da škoduje sveti islandski
zemlji (»…schadet heil’ge Islanderde«, s. 15).
Značilno je tudi, da ribiči ob vrnitvi domov najprej pozdravijo domo-
vino, ne pa denimo svojih domačih:
Die Fischer: Sei gegrüßt, mein Heimatland! Sei gegrüßt, mein
Heimatland!
Mistično srednjeveško Islandijo, ki jo brez dvoma lahko razumemo v
tem kontekstu tudi kot poveličevano neoskrunjeno germansko prabit, ime-
nuje libertist pogosto z arhaičnim imenom Isafold (s. 16, 23), pri tem pa naš-
teva tudi celo vrsto islandskih božanstev, med katerimi so bog vetra Kari7,
bog pesništva Bragi, boginja sag Frigg, boginja in personifikacija morja
Ran idr. (prim. s. 22–23). Nordijska mitologija, na katero se je navezovala
pozneje tudi nacistična ideologija, pa približuje libreto tudi mitološkim vi-
rom Wagnerjevih dram.8
Ob koncu opere Arni ne more slediti svojemu sinu Jonu v njegovem
hrepenenju po južnem soncu, saj njegovo srce pripada Ledeni Walküri, ki
6 Karl Paumgartten, Judentum und Sozialdemokratie (Graz: Stocker, 1920); Karl Paum-
gartten: Juda: Kritische Betrachtungen über d. Wesen u. Wirken d. Judentums (Graz:
Heimatverlag L. Stocker, 1921); Karl Paumgartten, Juden-Fibel: Das ABC d. viertau-
dendjährige Judenfrage (Graz: Heimatverlag L. – Stocker, 1924).
7 Pri omembi Kari uporablja skladatelj zlovešče pozavne, ki imajo v operni zgodovini
seveda tradicionalno izpostavljen pomen (s. 73).
8 John Lindow, Norse Mythology: A Guide to the Gods, Heroes, Rituals and Beliefs (Ox-
ford/New York: Oxford University Press, 2002); Ulrich Müller in Oswald Panagl,
Ring und Gral. Texte, Kommentare und Interpretationen zu Richard Wagners ‘Der Ring
des Nibelungen’, ‘Tristan und Isolde’, ‘Die Meistersinger von Nürnberg’ und ‘Parsifal’
(Würzburg: Königshausen & Neumann, 2002).
317
