Page 354 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 354
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
V teh posameznih obdobjih sem pozornost namenil različnim »kazal-
nikom«, s pomočjo katerih bom skušal pokazati na glavne repertoarne zna-
čilnosti v posameznih obdobjih in kasneje izluščiti tudi splošne značilnosti.
Zanimalo me je predvsem naslednje:
− dotekanje novih opernih naslov, še posebej hitrosti njihove »pre-
točnosti« iz evropskih opernih središč ter s tem povezano vpraša-
nje aktualnosti,
− preiskovanje razmerja med posameznimi opernimi žanri in naci-
onalnimi tradicijami,
− iskanje najpogosteje izvajanih opernih del ali skladateljskih imen,
na podlagi katerih bi bilo mogoče razkriti
− repertoarne posebnosti ljubljanskega opernega gledališča glede
na podobna gledališča v Evropi.
1867–1891: Od ustanovitve Dramatičnega društva do selitve
v novo stavbo Deželnega gledališča
Prvo obdobje delovanja Dramatičnega društva je bilo v znamenju poizku-
sov in močne »infrastrukturne«, profesionalne (izobrazba) ter personalne
podhranjenosti. Zato je treba biti posebej previden pri odkrivanju uprizo-
ritev, ki jih je zaznamoval tudi pomembnejši glasbeni delež. Izkaže se na-
mreč, da je bila v tistem času – in to ne le na domačem odru – meja med
gledališko igro (torej v današnjem pogledu v prvi vrsti govorno dramo),
ki je vsebovala glasbene točke, in razvito spevoigro, ki jo lahko imamo za
»pravi« glasbeno-gledališki žanr, precej izmuzljiva, čemur je najbrž botro-
val skromen glasbeniško-pevski izvajalski aparat. Tako primerjava partitur
in dramskega besedila Stöcklove Čarovnice (1875), ki se jo obravnava kot
spevoigro, in scenske glasbe, ki jo je isti skladatelj napisal za igro Robert in
Bertram (1879) in nosi žanrsko oznako »burka s petjem in plesom«, poka-
že, da na glasbeni ravni in tudi v razmerju med petim ter govorjenim bese-
dilom ni mogoče odkriti prave razlike, zaradi česar oznake, kot so »burka«,
»opereta«, »igrokaz«, »spevoigra« ali »komad s petjem«, odpirajo široko ža-
nrsko polje, ki se razteza od skromne in preproste scenske glasbe do laž-
je, preproste opere (predvsem izraz opereta se je sprva uporabljal na takšen
način1). Obvezna prisotnost glasbe (tudi orkestra in igralsko obvladovanje
1 Prim. Andrew Lamb, »Operetta« v Grove Music Online. Oxford Music Online, ur. La-
ura Macy (Oxford: Oxford University Press), dostopano 9.10.2014, http://www.ox-
fordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/article/grove/music/20386.
352
V teh posameznih obdobjih sem pozornost namenil različnim »kazal-
nikom«, s pomočjo katerih bom skušal pokazati na glavne repertoarne zna-
čilnosti v posameznih obdobjih in kasneje izluščiti tudi splošne značilnosti.
Zanimalo me je predvsem naslednje:
− dotekanje novih opernih naslov, še posebej hitrosti njihove »pre-
točnosti« iz evropskih opernih središč ter s tem povezano vpraša-
nje aktualnosti,
− preiskovanje razmerja med posameznimi opernimi žanri in naci-
onalnimi tradicijami,
− iskanje najpogosteje izvajanih opernih del ali skladateljskih imen,
na podlagi katerih bi bilo mogoče razkriti
− repertoarne posebnosti ljubljanskega opernega gledališča glede
na podobna gledališča v Evropi.
1867–1891: Od ustanovitve Dramatičnega društva do selitve
v novo stavbo Deželnega gledališča
Prvo obdobje delovanja Dramatičnega društva je bilo v znamenju poizku-
sov in močne »infrastrukturne«, profesionalne (izobrazba) ter personalne
podhranjenosti. Zato je treba biti posebej previden pri odkrivanju uprizo-
ritev, ki jih je zaznamoval tudi pomembnejši glasbeni delež. Izkaže se na-
mreč, da je bila v tistem času – in to ne le na domačem odru – meja med
gledališko igro (torej v današnjem pogledu v prvi vrsti govorno dramo),
ki je vsebovala glasbene točke, in razvito spevoigro, ki jo lahko imamo za
»pravi« glasbeno-gledališki žanr, precej izmuzljiva, čemur je najbrž botro-
val skromen glasbeniško-pevski izvajalski aparat. Tako primerjava partitur
in dramskega besedila Stöcklove Čarovnice (1875), ki se jo obravnava kot
spevoigro, in scenske glasbe, ki jo je isti skladatelj napisal za igro Robert in
Bertram (1879) in nosi žanrsko oznako »burka s petjem in plesom«, poka-
že, da na glasbeni ravni in tudi v razmerju med petim ter govorjenim bese-
dilom ni mogoče odkriti prave razlike, zaradi česar oznake, kot so »burka«,
»opereta«, »igrokaz«, »spevoigra« ali »komad s petjem«, odpirajo široko ža-
nrsko polje, ki se razteza od skromne in preproste scenske glasbe do laž-
je, preproste opere (predvsem izraz opereta se je sprva uporabljal na takšen
način1). Obvezna prisotnost glasbe (tudi orkestra in igralsko obvladovanje
1 Prim. Andrew Lamb, »Operetta« v Grove Music Online. Oxford Music Online, ur. La-
ura Macy (Oxford: Oxford University Press), dostopano 9.10.2014, http://www.ox-
fordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/article/grove/music/20386.
352
