Page 357 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 357
repertoarna analiza ljubljanskega opernega uprizarjanja ...
Tabela 1: Najpogosteje izvajane opere v slovenskem delu ljubljanske opere od leta 1867
do 2015.
mesto skladatelj opera št. izvedb
1 B. Smetana Prodana nevesta 19
2 G. Bizet Carmen 18
3 G. Puccini La bohème 16
4 P. I. Čajkovski Jevgenij Onjegin 15
5 C. Gounod Faust 14
6 G. Verdi Rigoletto 14
7 G. Verdi La traviata 14
8 A. Dvořák Rusalka 14
9 G. Puccini Madama Butterfly 14
10 P. Mascagni Kmečka čast 13
11 G. Verdi Trubadur 13
12 A. Foerster Gorenjski slavček 12
13 R. Leoncavallo Glumači 12
14 G. Rossini Seviljski brivec 12
15 G. Puccini Tosca 12
okoli sredine 19. stoletja. V tem pogledu predstavljajo izjemo opera Codrillo
Rudolfa Wurmba, Mascagnijeva Kmečka čast, Stari ženin Karla Bendla in
Humperdinckova Janko in Metka. Wurmb (1842–1907) je med letoma 1882
in 1888 deloval pri Glasbenem društvo v Celovcu, zato se ga je najbrž razu-
melo kot »regionalnega« skladatelja,5 podobno pa velja za češkega sklada-
telja Karla Bendla (1838–1897), ki je bil konec koncev tudi član žirije ob že
omenjenem razpisu Dramatičnega društva leta 1870,6 medtem ko je z Ma-
scagnijevo enodejanko in Humperdinckovo pravljično opero Dramatično
društvo bolj jasno odmerilo sodobni operni trenutek, razpet med italijan-
ski verizem, ki je v tistem času pričenjal svoj zmagoviti pohod po evropskih
gledališčih, in postwagnerjansko opero, torej med dedičema tradicije itali-
janske in nemške opere.
Zavezanost preteklosti v določeni meri razkriva tudi žanrska analiza
repertoarja, saj v njem še zmeraj sorazmerno velik delež zavzema žanr ro-
mantične opere, torej prvenstveno nemški tip opere iz sredine 19. stoletja
ur. D. Glatt-Behr (Thurnau: Forschungsinstitut für Musiktheater der Universität
Bayreuth, 1978), 142.
5 Clytus Gottwald, Die Handschriften der württembergischen Landesbibliothek Stut-
tgart. Die Handschriften der ehemaligen könglichen Hofbibliothek. Codices musici 3
(Wiesbaden: Harrassowitz, 2004), 235.
6 Anton Trstenjak, Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških predstav in dramatične
književnosti slovenske (Ljubljana: Dramatično društvo, 1892), 58.
355
Tabela 1: Najpogosteje izvajane opere v slovenskem delu ljubljanske opere od leta 1867
do 2015.
mesto skladatelj opera št. izvedb
1 B. Smetana Prodana nevesta 19
2 G. Bizet Carmen 18
3 G. Puccini La bohème 16
4 P. I. Čajkovski Jevgenij Onjegin 15
5 C. Gounod Faust 14
6 G. Verdi Rigoletto 14
7 G. Verdi La traviata 14
8 A. Dvořák Rusalka 14
9 G. Puccini Madama Butterfly 14
10 P. Mascagni Kmečka čast 13
11 G. Verdi Trubadur 13
12 A. Foerster Gorenjski slavček 12
13 R. Leoncavallo Glumači 12
14 G. Rossini Seviljski brivec 12
15 G. Puccini Tosca 12
okoli sredine 19. stoletja. V tem pogledu predstavljajo izjemo opera Codrillo
Rudolfa Wurmba, Mascagnijeva Kmečka čast, Stari ženin Karla Bendla in
Humperdinckova Janko in Metka. Wurmb (1842–1907) je med letoma 1882
in 1888 deloval pri Glasbenem društvo v Celovcu, zato se ga je najbrž razu-
melo kot »regionalnega« skladatelja,5 podobno pa velja za češkega sklada-
telja Karla Bendla (1838–1897), ki je bil konec koncev tudi član žirije ob že
omenjenem razpisu Dramatičnega društva leta 1870,6 medtem ko je z Ma-
scagnijevo enodejanko in Humperdinckovo pravljično opero Dramatično
društvo bolj jasno odmerilo sodobni operni trenutek, razpet med italijan-
ski verizem, ki je v tistem času pričenjal svoj zmagoviti pohod po evropskih
gledališčih, in postwagnerjansko opero, torej med dedičema tradicije itali-
janske in nemške opere.
Zavezanost preteklosti v določeni meri razkriva tudi žanrska analiza
repertoarja, saj v njem še zmeraj sorazmerno velik delež zavzema žanr ro-
mantične opere, torej prvenstveno nemški tip opere iz sredine 19. stoletja
ur. D. Glatt-Behr (Thurnau: Forschungsinstitut für Musiktheater der Universität
Bayreuth, 1978), 142.
5 Clytus Gottwald, Die Handschriften der württembergischen Landesbibliothek Stut-
tgart. Die Handschriften der ehemaligen könglichen Hofbibliothek. Codices musici 3
(Wiesbaden: Harrassowitz, 2004), 235.
6 Anton Trstenjak, Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških predstav in dramatične
književnosti slovenske (Ljubljana: Dramatično društvo, 1892), 58.
355
