Page 413 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 413
pota in str anpota sodobne slovenske oper ne ustvarjalnosti
ni obliki kot plod sodelovanja med Festivalom Ljubljana in slovenskim Ra-
diom, 24. 4. 2003. Deset let kasneje je nastala še Apologija, ki kot diptih v
kombinaciji s Kritonom še čaka prve izvedbe.
Oba prej omenjena protagonista, sicer v vlogi korektorjev družbeno
kulturnih anomalij, bosta botrovala tudi prvi, koncertni izvedbi Antigo-
ne, ki na odrskih deskah pred desetimi leti ni dobila »ugodno rešene prošn-
je za azil«. S svojo osnovno humanistično noto, ki temelji na moralno etič-
ni drži Antigone, družbenim normam navkljub pokopati lastnega brata
in modernističnim pristopom v smislu, da dramske persone niso statične,
ampak podvržene nenehnemu dinamičnemu razvoju, si je ta kultna drama
jugoslovanske dramatike 60-ih let Dominika Smoleta zagotovo zaslužila
svoje mesto tudi v okviru slovenske operne ustvarjalnosti.
V smislu konstruktivne kritike je treba omeniti zapažanja v zvezi z
določeno zadrego, ki se v slovenskih opernih hišah nenehno pojavlja ob
vprašanju izvedb novih slovenskih del. Primerjave z repertoarno politiko
v desetletjih takoj po drugi svetovni vojni in predvsem s tisto, že citirano
iz leta 1928, so zgovorne same po sebi. Če še iz lastne izkušnje spregovo-
rim o sodelovanju z obema slovenskima opernima hišama, lahko omenim
izvedbo oper Pesnik in upornik in Granatno jabolko v mariborski Operi,
pa tudi v zadnjem času izvedbe komornih oper Junak našega časa in Ada
v koprodukciji ljubljanske operne hiše in Slovenskega komornega glasbe-
nega gledališča, »spiritus agensa« sodobne slovenske operne scene. Že prej
omenjene zadrege pa bi veljalo iskati predvsem v mačehovskem odnosu ob-
lastniških struktur do lastne kulture in v smislu vprašanja pomena kulture
za ohranitev identitete nekega naroda.
Bibliografija
Blaukopf, Kurt. Musik im Wandel der Gesellschaft. Kassel, Basel, London: Deut-
scher Taschenbuch Verlag GmbH&co.KG, München und Bärenreiter-Verlag
Karl Vötterle GmbH& co. KG, 1984,112.
Dahlhaus, Carl. Musikalischer Realismus. München: R. Piper&co Verlag, 1982, 128,
129.
»Das Musiktheater-Exempel der Kunst«. Otto Kolleritsch, ur.. Studien zur Wert-
forschung, Band 38 (2001): 26.
Delo, 17. 3. 1983, 14
Platon. Apologie des Sokrates, Philipp Reclam jun. Stuttgart: GmbH&co., 1987.
Programski list »Kriton«. Uraufführung im Rahmen des Steirischen Herbstes,
Theater im Palais, KUG, 15.10.2000.
411
ni obliki kot plod sodelovanja med Festivalom Ljubljana in slovenskim Ra-
diom, 24. 4. 2003. Deset let kasneje je nastala še Apologija, ki kot diptih v
kombinaciji s Kritonom še čaka prve izvedbe.
Oba prej omenjena protagonista, sicer v vlogi korektorjev družbeno
kulturnih anomalij, bosta botrovala tudi prvi, koncertni izvedbi Antigo-
ne, ki na odrskih deskah pred desetimi leti ni dobila »ugodno rešene prošn-
je za azil«. S svojo osnovno humanistično noto, ki temelji na moralno etič-
ni drži Antigone, družbenim normam navkljub pokopati lastnega brata
in modernističnim pristopom v smislu, da dramske persone niso statične,
ampak podvržene nenehnemu dinamičnemu razvoju, si je ta kultna drama
jugoslovanske dramatike 60-ih let Dominika Smoleta zagotovo zaslužila
svoje mesto tudi v okviru slovenske operne ustvarjalnosti.
V smislu konstruktivne kritike je treba omeniti zapažanja v zvezi z
določeno zadrego, ki se v slovenskih opernih hišah nenehno pojavlja ob
vprašanju izvedb novih slovenskih del. Primerjave z repertoarno politiko
v desetletjih takoj po drugi svetovni vojni in predvsem s tisto, že citirano
iz leta 1928, so zgovorne same po sebi. Če še iz lastne izkušnje spregovo-
rim o sodelovanju z obema slovenskima opernima hišama, lahko omenim
izvedbo oper Pesnik in upornik in Granatno jabolko v mariborski Operi,
pa tudi v zadnjem času izvedbe komornih oper Junak našega časa in Ada
v koprodukciji ljubljanske operne hiše in Slovenskega komornega glasbe-
nega gledališča, »spiritus agensa« sodobne slovenske operne scene. Že prej
omenjene zadrege pa bi veljalo iskati predvsem v mačehovskem odnosu ob-
lastniških struktur do lastne kulture in v smislu vprašanja pomena kulture
za ohranitev identitete nekega naroda.
Bibliografija
Blaukopf, Kurt. Musik im Wandel der Gesellschaft. Kassel, Basel, London: Deut-
scher Taschenbuch Verlag GmbH&co.KG, München und Bärenreiter-Verlag
Karl Vötterle GmbH& co. KG, 1984,112.
Dahlhaus, Carl. Musikalischer Realismus. München: R. Piper&co Verlag, 1982, 128,
129.
»Das Musiktheater-Exempel der Kunst«. Otto Kolleritsch, ur.. Studien zur Wert-
forschung, Band 38 (2001): 26.
Delo, 17. 3. 1983, 14
Platon. Apologie des Sokrates, Philipp Reclam jun. Stuttgart: GmbH&co., 1987.
Programski list »Kriton«. Uraufführung im Rahmen des Steirischen Herbstes,
Theater im Palais, KUG, 15.10.2000.
411
