Page 426 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 426
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
fonije. V Ljubljani se je tudi prvič poročil, sicer pa je bila ljubljanska sezo-
na le kratka epizoda v njegovi bogati diriigentski karieri, ki jo je nadaljeval
najprej v Evropi, nato,pa v Ameriki.
Ključne besede: Fritz Reiner, slovensko gledališče, kritika
Helmut Loos
Templji in katedrale resne in duhovne glasbe.
Operne in koncertne hiše ter njihova ikonografija
Izgradnja velikih stavb je vedno povezana z obsežnim načrtovanjem, veli-
kimi finančnimi sredstvi in veliko mero potrpežljivosti. Izgradnje ni brez
praktično-eksistencialnega namena ali temeljne konceptualne potrebe po
umetnosti, ki zagotavlja življenje in obstoj ali spodbuja družbeno identite-
to, pri tem pa so meje v iskanju ravnovesja med praktično namembnostjo in
reprezentacijo že iz časa pred renesanso pogosto zamegljene. To velja tako
za utrdbe kot tudi antična svetišča in srednjeveške stolnice, pri slednjih gre
za utrjene cerkve. Iz prizadevanj je mogoče razbrati pomembne zaključ-
ke o razmerah in samorazumevanju časa. Leta 1743 je bil v Berlinu zgrajen
prvi samostojni objekt za glasbene prireditve – Kraljeva dvorna opera – ki
se danes v pred kratkim prenovljeni podobi imenuje Državna opera Unter
den Linden. Ni slučaj, da spominja na antično svetišče ter jo skladno s tem
krasijo številne figure antičnih božanstev, muz in drugih likov. To okrasje,
kipi in slike, ikonografsko izkazuje vsebino, ki je jasno usmerjena v smisel
in namen stavbe. To velja za izgradnjo opernih in koncertnih hiš vse do 20.
stoletja, kar dokazujejo tudi izbrani primeri.
Ključne besede: religija umetnosti, ikonografija, portreti glasbenikov, oper-
ne hiše, koncertne hiše, Berlin, Dunaj, Moskva, Bukarešta
Wolfgang Marx
Opera na Irskem – v nenehnem boju za prepoznanje
Prispevek primerja stanje na področju opere na Irskem (s poudarkom na
Dublinu) na začetku 20. in 21. stoletja, pri tem pa se osredotoča predvsem
na infrastrukturna vprašanja, npr. na število opernih hiš, velikost prizori-
šč in delež javnega financiranja. Prispevek pokaže, da je bilo pred stoletjem
(vsaj v Dublinu, drugod po državi pa najbrž ne) uprizorjenih več produkcij
kot danes, kljub nedavnemu povečanju števila izvedb. Na Irskem v meste-
cu na jugovzhodu države denimo obstaja zavod Državna operna hiša, ki je
večino leta neaktivna, prav tako pa obstaja zavod Irska državna opera brez
lastnih prostorov. V sezoni 2017/18 je operne produkcije na Irskem izved-
424
fonije. V Ljubljani se je tudi prvič poročil, sicer pa je bila ljubljanska sezo-
na le kratka epizoda v njegovi bogati diriigentski karieri, ki jo je nadaljeval
najprej v Evropi, nato,pa v Ameriki.
Ključne besede: Fritz Reiner, slovensko gledališče, kritika
Helmut Loos
Templji in katedrale resne in duhovne glasbe.
Operne in koncertne hiše ter njihova ikonografija
Izgradnja velikih stavb je vedno povezana z obsežnim načrtovanjem, veli-
kimi finančnimi sredstvi in veliko mero potrpežljivosti. Izgradnje ni brez
praktično-eksistencialnega namena ali temeljne konceptualne potrebe po
umetnosti, ki zagotavlja življenje in obstoj ali spodbuja družbeno identite-
to, pri tem pa so meje v iskanju ravnovesja med praktično namembnostjo in
reprezentacijo že iz časa pred renesanso pogosto zamegljene. To velja tako
za utrdbe kot tudi antična svetišča in srednjeveške stolnice, pri slednjih gre
za utrjene cerkve. Iz prizadevanj je mogoče razbrati pomembne zaključ-
ke o razmerah in samorazumevanju časa. Leta 1743 je bil v Berlinu zgrajen
prvi samostojni objekt za glasbene prireditve – Kraljeva dvorna opera – ki
se danes v pred kratkim prenovljeni podobi imenuje Državna opera Unter
den Linden. Ni slučaj, da spominja na antično svetišče ter jo skladno s tem
krasijo številne figure antičnih božanstev, muz in drugih likov. To okrasje,
kipi in slike, ikonografsko izkazuje vsebino, ki je jasno usmerjena v smisel
in namen stavbe. To velja za izgradnjo opernih in koncertnih hiš vse do 20.
stoletja, kar dokazujejo tudi izbrani primeri.
Ključne besede: religija umetnosti, ikonografija, portreti glasbenikov, oper-
ne hiše, koncertne hiše, Berlin, Dunaj, Moskva, Bukarešta
Wolfgang Marx
Opera na Irskem – v nenehnem boju za prepoznanje
Prispevek primerja stanje na področju opere na Irskem (s poudarkom na
Dublinu) na začetku 20. in 21. stoletja, pri tem pa se osredotoča predvsem
na infrastrukturna vprašanja, npr. na število opernih hiš, velikost prizori-
šč in delež javnega financiranja. Prispevek pokaže, da je bilo pred stoletjem
(vsaj v Dublinu, drugod po državi pa najbrž ne) uprizorjenih več produkcij
kot danes, kljub nedavnemu povečanju števila izvedb. Na Irskem v meste-
cu na jugovzhodu države denimo obstaja zavod Državna operna hiša, ki je
večino leta neaktivna, prav tako pa obstaja zavod Irska državna opera brez
lastnih prostorov. V sezoni 2017/18 je operne produkcije na Irskem izved-
424
