Page 464 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 464
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
Universe: 21st century „Ring” in Latvian National Opera«, Opera and lib-
retto, 2015, Center za raziskave glasbenega gledališča Univerze v Poznan-
ju, Poljska, ter »Wagner and 21st century: contribution of the contemporary
opera directing«. Old Masters in New Interpretations, Cambridge Scholars
Publishing, 2016, in druge.
Biljana Milanović (milanovic2801@gmail.com)
je raziskovalka na Inštitutu za muzikologijo Srbske akademije znanosti in
umetnosti. Proučuje predvsem umetnost in ljudsko glasbo 19. in prve po-
lovice 20. stoletja v Srbiji v regionalnem in evropskemu okviru, nacionali-
zem, glasbene periferije, balkanizem, orientalizem, kulturno diplomacijo
ter druga področja in teme v povezavi z glasbo, ki si jih prizadeva povezati
s kulturološkimi in zgodovinskimi raziskavami. Je urednica številnih kn-
jig in avtorica monografije Muzičke prakse u Srbiji i formiranje nacionalnog
kanona (2018) ter več kot 70 prispevkov v znanstvenih revijah in zbornikih.
Med letoma 2012 in 2017 je bila podpredsednica Srbskega muzikološkega
društva.
Niall O’Loughlin (N.Oloughlin@lboro.ac.uk)
je študiral na univerzah v Edinburgu (magisterij) in Leicestru (doktorat),
posveča pa se predvsem slovenski, britanski in poljski glasbi 20. stoletja.
Njegovo delo Novejša glasba v Sloveniji: osebnosti in razvoj je leta 2000 izš-
la v Ljubljani. Napisal je 30 besedil za Slovenske glasbene dneve, prav tako
pa je avtor številnih drugih konferenčnih člankov, člankov za Muzikološki
zbornik, člankov za periodiko, poglavij knjig in številnih prispevkov za raz-
lična Grovova referenčna dela. Leta 2007 je bil izvoljen za dopisnega člana
Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Gregor Pompe (gregor.pompe@ff.uni-lj.si)
je izredni profesor na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete. Nje-
govi raziskovalni interesi veljajo predvsem sodobni glasbi, operi in seman-
tiki glasbe. Do sedaj je izdal tri monografije (Pisna podoba glasbe na Slo-
venskem skupaj z J. Snojem, Postmodernizem in semantika glasbe, Zveneča
metafizika – skladateljski opus akademika Lojzeta Lebiča) ter vrsto znan-
stvenih člankov v domačih in tujih revijah. Med letoma 2008 in 2012 je bil
predsednik Slovenskega muzikološkega društva in med letoma 2012 in 2016
predstojnik Oddelka za muzikologijo. Za svoje delo je prijel Mantuanijevo
priznanje Slovenskega muzikološkega društva. Dejaven je tudi kot glasbe-
ni kritik in skladatelj.
462
Universe: 21st century „Ring” in Latvian National Opera«, Opera and lib-
retto, 2015, Center za raziskave glasbenega gledališča Univerze v Poznan-
ju, Poljska, ter »Wagner and 21st century: contribution of the contemporary
opera directing«. Old Masters in New Interpretations, Cambridge Scholars
Publishing, 2016, in druge.
Biljana Milanović (milanovic2801@gmail.com)
je raziskovalka na Inštitutu za muzikologijo Srbske akademije znanosti in
umetnosti. Proučuje predvsem umetnost in ljudsko glasbo 19. in prve po-
lovice 20. stoletja v Srbiji v regionalnem in evropskemu okviru, nacionali-
zem, glasbene periferije, balkanizem, orientalizem, kulturno diplomacijo
ter druga področja in teme v povezavi z glasbo, ki si jih prizadeva povezati
s kulturološkimi in zgodovinskimi raziskavami. Je urednica številnih kn-
jig in avtorica monografije Muzičke prakse u Srbiji i formiranje nacionalnog
kanona (2018) ter več kot 70 prispevkov v znanstvenih revijah in zbornikih.
Med letoma 2012 in 2017 je bila podpredsednica Srbskega muzikološkega
društva.
Niall O’Loughlin (N.Oloughlin@lboro.ac.uk)
je študiral na univerzah v Edinburgu (magisterij) in Leicestru (doktorat),
posveča pa se predvsem slovenski, britanski in poljski glasbi 20. stoletja.
Njegovo delo Novejša glasba v Sloveniji: osebnosti in razvoj je leta 2000 izš-
la v Ljubljani. Napisal je 30 besedil za Slovenske glasbene dneve, prav tako
pa je avtor številnih drugih konferenčnih člankov, člankov za Muzikološki
zbornik, člankov za periodiko, poglavij knjig in številnih prispevkov za raz-
lična Grovova referenčna dela. Leta 2007 je bil izvoljen za dopisnega člana
Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Gregor Pompe (gregor.pompe@ff.uni-lj.si)
je izredni profesor na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete. Nje-
govi raziskovalni interesi veljajo predvsem sodobni glasbi, operi in seman-
tiki glasbe. Do sedaj je izdal tri monografije (Pisna podoba glasbe na Slo-
venskem skupaj z J. Snojem, Postmodernizem in semantika glasbe, Zveneča
metafizika – skladateljski opus akademika Lojzeta Lebiča) ter vrsto znan-
stvenih člankov v domačih in tujih revijah. Med letoma 2008 in 2012 je bil
predsednik Slovenskega muzikološkega društva in med letoma 2012 in 2016
predstojnik Oddelka za muzikologijo. Za svoje delo je prijel Mantuanijevo
priznanje Slovenskega muzikološkega društva. Dejaven je tudi kot glasbe-
ni kritik in skladatelj.
462
