Page 262 - Beethoven, Ludwig van. Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« - Symphony in F major, opus 68: ‘Ljubljana transcript’. Uredil/Edited by Jonatan Vinkler. Koper, Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem, 2019.
P. 262
zabljeno Beethovnovo pismo zahvale za podelitev častn ega članstva iz Partitura, kot jo imamo pred seboj danes, najprepričljivejše priča o
leta 1819 ter ob branju privzdignil obrvi. Pozornost je vzbujala moj- svoji nekdanji podobi, spremembah in rabi. Njen format je prečen, z vi-
ludwig van beethoven ■ simfonija v f-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« strova obljuba, da bo družbi ob priložnosti v zahvalo za imenovanje šino, dolžino in s širino platnice 22 x 31,5 x 2,4 cm. Listi merijo približ-
poslal svoje še neizdano delo. Prepis Šeste simfonije s pripisom »Beet- no 21,3 x 30 cm. Debelina platnice je 0,3 cm. Hrbet je upognjen, na njem
hovens Hand mit Röthel« je bil med društvenimi muzikalijami edini so odtisi treh vezic; vezan je v usnje, prednja in zadnja platnica iz trde le-
vir, ki bi ga veliki mojster utegnil držati v svojih rokah. Čeprav je Ke- penke sta prevlečeni z rjavim marmoriranim papirjem. Na prednji plat-
esbacher odstavek o Beethovnovih stikih z Ljubljano sklenil s pomen- nici je okrasno izrezana nalepka z napisom »No 1.«, pri čemer je številka
ljivimi besedami – »naj bo kakorkoli že, v vsakem primeru ima druž- 1 prečrtana in popravljena v »6«, in dvema okroglima žigoma Filhar-
ba v dveh z rdečo napisanih besedah drag spomin na velikega mojstra monične družbe v Ljubljani (»Philharm. Gesellschaft in Laibach«).
glasbene umetnosti in ne zamerimo, če si dovoli domnevati, da je na Med platnice so uvezani ovoj in 113 folijev v petih sešitkih različnih ob-
tako časten način prejela eno najpomembnejših Beethovnovih del« segov, ki sovpadajo s petimi stavki simfonije. Knjižni blok je šivan z nitjo
–,5 je bila misel o najdbi skladbe, ki jo je skladatelj kot zahvalo za čast skozi hrbet. Obreza je brizgana z modrim pikčastim obrizgom. Vezava je
no članstvo poslal glasbenikom v Ljubljano, preveč zamamna, da bi bila v novejšem času delno restavrirana (verjetno ob razstavi v NUK leta
vanjo zares bili želeli dvomiti.6 1967 ali 1970). Dodana ali zamenjana sta bila kapitelni trak in kapitel ter
nalepljena nova vezna lista. Med ovoj in naslovnico ter med strani 76–
5 »Sei dem aber wie ihm wolle, jedenfalls besitzt die Gesellschaft in den 2 mit 77, 98–99, 184–185 je bil vlepljen prosojni japonski papir. Strani so bile
Rothstift geschriebenen Worten ein liebes Andenken an den Großmeister der oštevilčene arhivsko na recto oziroma neparnih straneh ter na zadnji po-
Tonkunst und man kann es derselben nicht verargen, wenn sie der Vermuthung pisani strani, verjetno ob inventarizaciji in bibliografski obdelavi v knjiž
Raum gibt, eines der bedeutendsten Werke Beethovens in so ehrender Weise er- nici. V rokopisu ni sledi starejše paginacije.
halten zu haben.« Keesbacher, »Die philharmonische Gesellschaft in Lai-
bach,« 170. Prisotnih je več vrst mehansko rastriranega notnega papirja. Prvi
trije stavki so pisani na dvanajstsistemskem papirju. Črtovja so viso-
6 Keesbacherjevi domnevi so raziskovalci glasbene preteklosti na Slovenskem ka približno 0,75 cm in dolga približno 25,7 cm. Razdalja med najvišjo
zadnjih sedemdeset let tako pritrjevali kot nasprotovali. Utemeljitve niso te- črto prvega in najnižjo črto zadnjega črtovja meri 18,5 cm. Vodni znak
meljile na oprijemljivih virih, razen v člankih Ivana Klemenčiča, ki se je skli- je šesterokraka morska zvezda (višina in širina 2,8 cm) nad črkami EGA
ceval na primerjalne raziskave, opravljene v mednarodnem okviru v sedemde- (širina 8,5 cm) in polmesec z obrazom (širina 3,2 cm).7 Že na otip se raz-
setih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. (Ivan Klemenčič, »Beethovna likuje prvi in zadnji list tretjega stavka z odtisom treh polmesecev (širina
6. simfonija in zveze z Ljubljano,« v Zbornik Narodne in univerzitetne knjiž- približno 9 cm) in črk GFA (širina 6,5 cm). Četrti in peti stavek sta na-
nice: II, uredili Branko Berčič, Jože Munda, Maks Veselko in France Vurnik pisana na štirinajstsistemskem papirju. Črtovja četrtega stavka so visoka
(Ljubljana: NUK, 1978), 91–9; Ivan Klemenčič, »Šesta simfonija Ludwiga približno 0,7 cm in dolga približno 25,7 cm. Razdalja med najvišjo črto
van Beethovna in njegove zveze z Ljubljano,« v Zbornik ob jubileju Jožeta Siv-
ca, uredila Jurij Snoj in Darko Frelih (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Dubrovnik, Croatia, on May 24–26, 2001, uredila Vjera Katalinić in Stanislav
2000), 119–30.) Razprava je izšla tudi v angleškem prevodu: Ivan Klemen- Tuksar (Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo, 2004), 105–19.
čič, »The Sixth Symphony by Ludwig van Beethoven and His Connections 7 Pole papirja so prerezane sredi vodnih znakov, zato višine ni bilo mogoče iz-
with Ljubljana,« v Glazbene kulture na Jadranu u razdoblju klasicizma: ra- meriti.
dovi s međunarodnog muzikološkog skupa održanog u Dubrovniku, Hrvatska,
24.–26.05.2001 = Musical Cultures in the Adriatic Region Ruring the Age of
Classicism: Proceedings of the International Musicological Symposium Held in
leta 1819 ter ob branju privzdignil obrvi. Pozornost je vzbujala moj- svoji nekdanji podobi, spremembah in rabi. Njen format je prečen, z vi-
ludwig van beethoven ■ simfonija v f-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« strova obljuba, da bo družbi ob priložnosti v zahvalo za imenovanje šino, dolžino in s širino platnice 22 x 31,5 x 2,4 cm. Listi merijo približ-
poslal svoje še neizdano delo. Prepis Šeste simfonije s pripisom »Beet- no 21,3 x 30 cm. Debelina platnice je 0,3 cm. Hrbet je upognjen, na njem
hovens Hand mit Röthel« je bil med društvenimi muzikalijami edini so odtisi treh vezic; vezan je v usnje, prednja in zadnja platnica iz trde le-
vir, ki bi ga veliki mojster utegnil držati v svojih rokah. Čeprav je Ke- penke sta prevlečeni z rjavim marmoriranim papirjem. Na prednji plat-
esbacher odstavek o Beethovnovih stikih z Ljubljano sklenil s pomen- nici je okrasno izrezana nalepka z napisom »No 1.«, pri čemer je številka
ljivimi besedami – »naj bo kakorkoli že, v vsakem primeru ima druž- 1 prečrtana in popravljena v »6«, in dvema okroglima žigoma Filhar-
ba v dveh z rdečo napisanih besedah drag spomin na velikega mojstra monične družbe v Ljubljani (»Philharm. Gesellschaft in Laibach«).
glasbene umetnosti in ne zamerimo, če si dovoli domnevati, da je na Med platnice so uvezani ovoj in 113 folijev v petih sešitkih različnih ob-
tako časten način prejela eno najpomembnejših Beethovnovih del« segov, ki sovpadajo s petimi stavki simfonije. Knjižni blok je šivan z nitjo
–,5 je bila misel o najdbi skladbe, ki jo je skladatelj kot zahvalo za čast skozi hrbet. Obreza je brizgana z modrim pikčastim obrizgom. Vezava je
no članstvo poslal glasbenikom v Ljubljano, preveč zamamna, da bi bila v novejšem času delno restavrirana (verjetno ob razstavi v NUK leta
vanjo zares bili želeli dvomiti.6 1967 ali 1970). Dodana ali zamenjana sta bila kapitelni trak in kapitel ter
nalepljena nova vezna lista. Med ovoj in naslovnico ter med strani 76–
5 »Sei dem aber wie ihm wolle, jedenfalls besitzt die Gesellschaft in den 2 mit 77, 98–99, 184–185 je bil vlepljen prosojni japonski papir. Strani so bile
Rothstift geschriebenen Worten ein liebes Andenken an den Großmeister der oštevilčene arhivsko na recto oziroma neparnih straneh ter na zadnji po-
Tonkunst und man kann es derselben nicht verargen, wenn sie der Vermuthung pisani strani, verjetno ob inventarizaciji in bibliografski obdelavi v knjiž
Raum gibt, eines der bedeutendsten Werke Beethovens in so ehrender Weise er- nici. V rokopisu ni sledi starejše paginacije.
halten zu haben.« Keesbacher, »Die philharmonische Gesellschaft in Lai-
bach,« 170. Prisotnih je več vrst mehansko rastriranega notnega papirja. Prvi
trije stavki so pisani na dvanajstsistemskem papirju. Črtovja so viso-
6 Keesbacherjevi domnevi so raziskovalci glasbene preteklosti na Slovenskem ka približno 0,75 cm in dolga približno 25,7 cm. Razdalja med najvišjo
zadnjih sedemdeset let tako pritrjevali kot nasprotovali. Utemeljitve niso te- črto prvega in najnižjo črto zadnjega črtovja meri 18,5 cm. Vodni znak
meljile na oprijemljivih virih, razen v člankih Ivana Klemenčiča, ki se je skli- je šesterokraka morska zvezda (višina in širina 2,8 cm) nad črkami EGA
ceval na primerjalne raziskave, opravljene v mednarodnem okviru v sedemde- (širina 8,5 cm) in polmesec z obrazom (širina 3,2 cm).7 Že na otip se raz-
setih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. (Ivan Klemenčič, »Beethovna likuje prvi in zadnji list tretjega stavka z odtisom treh polmesecev (širina
6. simfonija in zveze z Ljubljano,« v Zbornik Narodne in univerzitetne knjiž- približno 9 cm) in črk GFA (širina 6,5 cm). Četrti in peti stavek sta na-
nice: II, uredili Branko Berčič, Jože Munda, Maks Veselko in France Vurnik pisana na štirinajstsistemskem papirju. Črtovja četrtega stavka so visoka
(Ljubljana: NUK, 1978), 91–9; Ivan Klemenčič, »Šesta simfonija Ludwiga približno 0,7 cm in dolga približno 25,7 cm. Razdalja med najvišjo črto
van Beethovna in njegove zveze z Ljubljano,« v Zbornik ob jubileju Jožeta Siv-
ca, uredila Jurij Snoj in Darko Frelih (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Dubrovnik, Croatia, on May 24–26, 2001, uredila Vjera Katalinić in Stanislav
2000), 119–30.) Razprava je izšla tudi v angleškem prevodu: Ivan Klemen- Tuksar (Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo, 2004), 105–19.
čič, »The Sixth Symphony by Ludwig van Beethoven and His Connections 7 Pole papirja so prerezane sredi vodnih znakov, zato višine ni bilo mogoče iz-
with Ljubljana,« v Glazbene kulture na Jadranu u razdoblju klasicizma: ra- meriti.
dovi s međunarodnog muzikološkog skupa održanog u Dubrovniku, Hrvatska,
24.–26.05.2001 = Musical Cultures in the Adriatic Region Ruring the Age of
Classicism: Proceedings of the International Musicological Symposium Held in
