Page 259 - Beethoven, Ludwig van. Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« - Symphony in F major, opus 68: ‘Ljubljana transcript’. Uredil/Edited by Jonatan Vinkler. Koper, Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem, 2019.
P. 259
novo Simfonijo št. 5 v c-molu, sledila je izvedba samospevov Mignon merljiv z nekaterimi najpomembnejšimi sočasnimi tujimi koncertnimi 257
in Nova ljubezen, novo življenje (Neue Liebe, neues Leben) v interpretaci- institucijami.
ji sopranistke Leopoldine Gregorič in samospevov Spomin (Andenken) simfonija št. 6 v f-duru, »pastoralna«, ludwiga van beethovna
ter S poslikanim trakom (Mit einem gemalten Band) v izvedbi Alexandra Seveda pa Beethovnov pomen za Ljubljano ni bil omejen zgolj na
Rüdingerja, člana Deželnega gledališča. Koncert so zaključili z izvedbo aktualnost njegovih kompozicij, katerih izvedbe so k nam privabile tudi
kantate Atenske razvaline (Die Ruinen von Athen) za soliste, zbor in or- številne tuje renomirane glasbene poustvarjalce. Nenazadn je so prav to-
kester. Po koncertu je za udeležence sledilo slavnostno kosilo, ob 21. uri vrstna častna članstva, slavnostne akademije in drugi odmevni dogod-
pa so v slovesno okrašenih kazinskih prostorih priredili še ples.58 ki v nadvse bogati poustvarjalni zgodovini ljubljanske Filharmonične
družbe v dobršni meri definirali kulturno zavest tedaj mlade bidermajer-
Poročevalci so bili posebej navdušeni nad izvedbo Beethovnove ske meščanske kulture in Ljubljano povezali z nekaterimi najpomemb-
Simfonije v c-molu. Sicer pa je obletnica Beethovnovega rojstva na po- nejšimi glasbenimi središči Habsburške monarhije. Iz njih izhaja tudi
ustvarjalnem področju izpostavila predvsem osebnost dirigenta Anto- potrebna samozavest nekaterih ključnih protagonistov delovanja Filhar-
na Nedvĕda, ki je bil gotovo najzaslužnejši za uspešno izvedbo glasbe- monične družbe v Ljubljani. Njim gre zasluga, da je kranjska prestolnica
nih prireditev. Zanj je omenjeno Beethovnovo slavje zagotovo pomenilo kljub svoji relativni majhnosti postala pomemben sestavni del tedaj naj
enega izmed poustvarjalnih vrhuncev v njegovi karieri. aktualnejših evropskih glasbenih tokov.
Dogodkov se je udeležil tudi skladateljev biograf, sicer ameriški
konzul v Trstu, Alexander W. Thayer, in v družbinem letnem poročilu
objavil sestavek o slavju z datumom 19. november 1870.59 Filharmonič-
na družba je ob velikem uspehu Beethovnove slavnosti pridobila samo-
zaupanje v lastne sile in dokazala, da je sposobna organizirati tudi obsež-
nejše glasbene prireditve. Tako je Beethovnova stoletnica v 19. stoletju za
glasbeno Ljubljano vsekakor pomenila enega izmed pomembnejših do-
godkov, ki je še dolgo odmeval.
Skladbe Ludwiga van Beethovna pa niso bile aktualne zgolj v slav-
nostnih dneh, temveč so imele domala vseskozi poseben status tudi na
rednih akademijah Filharmonične družbe, te na Slovenskem osrednje
koncertne ustanove v 19. stoletju. V njeni nadvse bogati poustvarjal-
ni zgodovini je tako sledila še vrsta drugih pomembnih Beethovnovih
spominskih koncertov. Repertoar Filharmonične družbe v Ljubljani
se zdi tako glede na prve izvedbe Beethovnovih simfonij povsem pri-
58 Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 170.
59 Siebenter und Achter Jahresbericht der philharmonischen Gesellschaft in Lai-
bach, 6–14.
in Nova ljubezen, novo življenje (Neue Liebe, neues Leben) v interpretaci- institucijami.
ji sopranistke Leopoldine Gregorič in samospevov Spomin (Andenken) simfonija št. 6 v f-duru, »pastoralna«, ludwiga van beethovna
ter S poslikanim trakom (Mit einem gemalten Band) v izvedbi Alexandra Seveda pa Beethovnov pomen za Ljubljano ni bil omejen zgolj na
Rüdingerja, člana Deželnega gledališča. Koncert so zaključili z izvedbo aktualnost njegovih kompozicij, katerih izvedbe so k nam privabile tudi
kantate Atenske razvaline (Die Ruinen von Athen) za soliste, zbor in or- številne tuje renomirane glasbene poustvarjalce. Nenazadn je so prav to-
kester. Po koncertu je za udeležence sledilo slavnostno kosilo, ob 21. uri vrstna častna članstva, slavnostne akademije in drugi odmevni dogod-
pa so v slovesno okrašenih kazinskih prostorih priredili še ples.58 ki v nadvse bogati poustvarjalni zgodovini ljubljanske Filharmonične
družbe v dobršni meri definirali kulturno zavest tedaj mlade bidermajer-
Poročevalci so bili posebej navdušeni nad izvedbo Beethovnove ske meščanske kulture in Ljubljano povezali z nekaterimi najpomemb-
Simfonije v c-molu. Sicer pa je obletnica Beethovnovega rojstva na po- nejšimi glasbenimi središči Habsburške monarhije. Iz njih izhaja tudi
ustvarjalnem področju izpostavila predvsem osebnost dirigenta Anto- potrebna samozavest nekaterih ključnih protagonistov delovanja Filhar-
na Nedvĕda, ki je bil gotovo najzaslužnejši za uspešno izvedbo glasbe- monične družbe v Ljubljani. Njim gre zasluga, da je kranjska prestolnica
nih prireditev. Zanj je omenjeno Beethovnovo slavje zagotovo pomenilo kljub svoji relativni majhnosti postala pomemben sestavni del tedaj naj
enega izmed poustvarjalnih vrhuncev v njegovi karieri. aktualnejših evropskih glasbenih tokov.
Dogodkov se je udeležil tudi skladateljev biograf, sicer ameriški
konzul v Trstu, Alexander W. Thayer, in v družbinem letnem poročilu
objavil sestavek o slavju z datumom 19. november 1870.59 Filharmonič-
na družba je ob velikem uspehu Beethovnove slavnosti pridobila samo-
zaupanje v lastne sile in dokazala, da je sposobna organizirati tudi obsež-
nejše glasbene prireditve. Tako je Beethovnova stoletnica v 19. stoletju za
glasbeno Ljubljano vsekakor pomenila enega izmed pomembnejših do-
godkov, ki je še dolgo odmeval.
Skladbe Ludwiga van Beethovna pa niso bile aktualne zgolj v slav-
nostnih dneh, temveč so imele domala vseskozi poseben status tudi na
rednih akademijah Filharmonične družbe, te na Slovenskem osrednje
koncertne ustanove v 19. stoletju. V njeni nadvse bogati poustvarjal-
ni zgodovini je tako sledila še vrsta drugih pomembnih Beethovnovih
spominskih koncertov. Repertoar Filharmonične družbe v Ljubljani
se zdi tako glede na prve izvedbe Beethovnovih simfonij povsem pri-
58 Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 170.
59 Siebenter und Achter Jahresbericht der philharmonischen Gesellschaft in Lai-
bach, 6–14.