Page 125 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 125
Recenziji 125
rili svoj nivo trajnosti, sta avtorja najprej naredila sistematični pregled li-
terature, osredotočen na kazalnike trajnosti v obdobju od 2007 do 2017.
Na podlagi obstoječe literature sta zbrala kazalnike trajnosti in jim do-
dala tudi kazalnike trajnosti, oblikovane in predlagane s strani GRI, ki
je v rabi širom celega sveta. Celoten nabor kazalnikov trajnosti sta nato
preverila z ostalimi raziskovalci iz Slovenije, Italije in Francije ter slednje
testirala z MSP-ji, ki delujejo v navtični industriji v državah partnerjev
projekta. Partnerji projekta so z MSP-ji, ki delujejo v proizvodnji, strori-
tveni dejavnosti ali pomorski industriji ter vseh dejavnostih, vezanih iz-
ključno na navtično industrijo, izvedli intervjuje, tekom katerih so testi-
rali predlagane kazalnike trajnosti z vidika pomembnosti in primernosti.
Na podlagi njihove povratne informacije sta znova pregledala in preobli-
kovala določene kazalnike trajnosti ter nekatere na poziv MSP-jev iz nav-
tične industrije dodala, da sta dobila končen seznam kazalnikov trajnos-
ti za vse tri dejavnosti znotraj navtične industrije (proizvodnja, storitve in
pomorska infrastruktura).
V petem poglavju avtorja predstavljata dve dobri praksi delovanja v
slovenski navtični industriji, ki sta jih prepoznala tekom dela na projektu
iBLUE. Podjetji, ki sta ju izbrala za študije primerov, posebej izstopata na
enem ali več področjih trajnostnega razvoja – družbenem, ekonomskem
ali okoljskem, na ostalih področjih pa sta vsaj v povprečju navtične pano-
ge v Sloveniji: Seaway/SVP Yachts (hibridna plovila Greenline) in Seas-
cape (jadrnice). Bistveno sporočilo primera Greenline (in tudi Seascapa)
je, da je smiselno, da slovenski proizvajalci iz katerekoli gospodarske de-
javnosti najdejo nišo, kjer bodo lahko poslovno uspešni, ter da prodaja-
jo globalno, saj je slovenski trg premajhen za prodajo luksuznih dobrin.
Drugo pomembno sporočilo je, da morajo biti pionirji, začetniki novega
trenda. Ustvariti morajo nekaj, kar pred tem še ni obstajalo. Z novostmi
so uspeli, bili nagrajeni s strani stroke, kar je posledično imelo veliko pre-
poznavnost in željo po nakupu teh plovil. Greenline 33 je prejel največje
število mednarodnih nagrad v zgodovini. Osnovni koncept je bil ustvari-
ti dom na plovilu, ki pa bo hkrati okolju prijazno in uporabniku cenovno
prijaznejše zaradi hibridnega pogona in manjše porabe goriva. Glede na
prodajne rezultate jim je to zagotovo uspelo.
V celoti gledano je tekst, ki sem ga recenziral, vsebinsko primerno po-
vezan in strukturiran, sodobno in za predvidene namene razumljivo, pre-
gledno ter prepričljivo napisan.
Gre za tekst, ki lahko služi kot referenčno delo tako za študente kot
tudi za predstavnike managementa v podjetjih in ostalih organizacijah
ter za ožjo in širšo strokovno javnost.
rili svoj nivo trajnosti, sta avtorja najprej naredila sistematični pregled li-
terature, osredotočen na kazalnike trajnosti v obdobju od 2007 do 2017.
Na podlagi obstoječe literature sta zbrala kazalnike trajnosti in jim do-
dala tudi kazalnike trajnosti, oblikovane in predlagane s strani GRI, ki
je v rabi širom celega sveta. Celoten nabor kazalnikov trajnosti sta nato
preverila z ostalimi raziskovalci iz Slovenije, Italije in Francije ter slednje
testirala z MSP-ji, ki delujejo v navtični industriji v državah partnerjev
projekta. Partnerji projekta so z MSP-ji, ki delujejo v proizvodnji, strori-
tveni dejavnosti ali pomorski industriji ter vseh dejavnostih, vezanih iz-
ključno na navtično industrijo, izvedli intervjuje, tekom katerih so testi-
rali predlagane kazalnike trajnosti z vidika pomembnosti in primernosti.
Na podlagi njihove povratne informacije sta znova pregledala in preobli-
kovala določene kazalnike trajnosti ter nekatere na poziv MSP-jev iz nav-
tične industrije dodala, da sta dobila končen seznam kazalnikov trajnos-
ti za vse tri dejavnosti znotraj navtične industrije (proizvodnja, storitve in
pomorska infrastruktura).
V petem poglavju avtorja predstavljata dve dobri praksi delovanja v
slovenski navtični industriji, ki sta jih prepoznala tekom dela na projektu
iBLUE. Podjetji, ki sta ju izbrala za študije primerov, posebej izstopata na
enem ali več področjih trajnostnega razvoja – družbenem, ekonomskem
ali okoljskem, na ostalih področjih pa sta vsaj v povprečju navtične pano-
ge v Sloveniji: Seaway/SVP Yachts (hibridna plovila Greenline) in Seas-
cape (jadrnice). Bistveno sporočilo primera Greenline (in tudi Seascapa)
je, da je smiselno, da slovenski proizvajalci iz katerekoli gospodarske de-
javnosti najdejo nišo, kjer bodo lahko poslovno uspešni, ter da prodaja-
jo globalno, saj je slovenski trg premajhen za prodajo luksuznih dobrin.
Drugo pomembno sporočilo je, da morajo biti pionirji, začetniki novega
trenda. Ustvariti morajo nekaj, kar pred tem še ni obstajalo. Z novostmi
so uspeli, bili nagrajeni s strani stroke, kar je posledično imelo veliko pre-
poznavnost in željo po nakupu teh plovil. Greenline 33 je prejel največje
število mednarodnih nagrad v zgodovini. Osnovni koncept je bil ustvari-
ti dom na plovilu, ki pa bo hkrati okolju prijazno in uporabniku cenovno
prijaznejše zaradi hibridnega pogona in manjše porabe goriva. Glede na
prodajne rezultate jim je to zagotovo uspelo.
V celoti gledano je tekst, ki sem ga recenziral, vsebinsko primerno po-
vezan in strukturiran, sodobno in za predvidene namene razumljivo, pre-
gledno ter prepričljivo napisan.
Gre za tekst, ki lahko služi kot referenčno delo tako za študente kot
tudi za predstavnike managementa v podjetjih in ostalih organizacijah
ter za ožjo in širšo strokovno javnost.
