Page 18 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
Za začetek razvoja navtičnega turizma v Sloveniji štejemo šestdese-
ta leta prejšnjega stoletja, ko se je na Obali začel razvijati množični turi-
zem, obenem pa tudi ta vrsta turizma. Prva marina v Sloveniji – Marina
Portorož – je bila odprta leta 1974. Z njeno izgradnjo se je dopolnilo ob-
stoječo turistično ponudbo in ustvarilo motiv za prihod novih petičnih
gostov, predvsem v namen povečanja obiska igralnice. Marini v Kopru in
Izoli sta bili odprti več kot desetletje kasneje, in sicer leta 1990 in 1994.
M. Gustinčič (2009) navaja, da je Marina Koper delovala že od leta 1980,
a v zmanjšanem obsegu. Od svojih resnejših začetkov do današnjih dni je
bil razvoj slovenskega navtičnega turizma bliskovit. Žal uradna statistika
ni spremljala razvoja te dejavnosti, zato podatki, ki smo jih v svoji anali-
zi zajele avtorice M. Uran Maravić, N. Martinič in M. Barkiđija Sotošek
(2016) in so bili pridobljeni preko ustne komunikacije s ponudniki, niso
18 uradni. To velja za marine kakor tudi za promet na ladjah za križarjenja.
Podatki, ki so objavljeni na spletni strani Marine Portorož, govori-
jo o tem, da je ta marina prva slovenska marina, ki je bila zasnovana dav-
nega leta 1974 na temeljih nekdanjih Lucijskih solin. Danes obsega preko
1.000 priveznih mest v morju, na kopnem, v dveh halah in kanalu Fazan.
Na spletni strani je tudi navedeno, da dva akvatorija obsegata 650 pri-
vezov na morju, za plovila dolžine od 6 do 30 m z maksimalnim ugrezom
3,80 m, s priključki za vodo in elektriko. Privezna mesta so opremljena z
lesenimi koli, okovjem inox in dodatno učvrščena s sidrišči (mooringi),
kar omogoča varno in enostavno privezovanje. Infrastruktura in ponud-
ba marine obsegata še moderne sanitarije z ogrevanjem na sončno ener-
gijo; obsežna varovana parkirišča; črpalko za gorivo in črpalko za izčr-
pavanje fekalnih in kalužnih vod. Vsakodnevna vremenska napoved je
dostopna v recepciji marine, uporabnikom pa je omogočena uporaba
WLANA – brezžičnega internetnega omrežja. Poleg privezov na morju
nudijo tudi priveze na kopnem. Tako je možno na obsežnem delu kopne-
ga namestiti do 300 plovil z maksimalno težo do 60 ton. Za lažji in var-
nejši dostop je možna dodatna postavitev na dveh suhih pomolih (jeklena
konstrukcija) za plovila med 10–15 m dolžine s priključkom za nemote-
no oskrbo z vodo in elektriko. V dveh prostornih halah je možno varno
hraniti plovila skozi celo leto, predvsem pa v zimskem času (http://www.
marinap.si).
Celovito ponudbo marine dopolnjujejo prodajalne z navtično in
športno opremo ter živili; številne agencije za prodajo in čarterskih plo-
vil; možnost kopanja v odprtem plavalnem bazenu z morsko vodo; boga-
ta športna ponudba s teniškimi igrišči in stadionom; organizacija medna-
rodnih regat in prireditev. Poudarjajo tudi bogato gostinsko ponudbo, saj
Za začetek razvoja navtičnega turizma v Sloveniji štejemo šestdese-
ta leta prejšnjega stoletja, ko se je na Obali začel razvijati množični turi-
zem, obenem pa tudi ta vrsta turizma. Prva marina v Sloveniji – Marina
Portorož – je bila odprta leta 1974. Z njeno izgradnjo se je dopolnilo ob-
stoječo turistično ponudbo in ustvarilo motiv za prihod novih petičnih
gostov, predvsem v namen povečanja obiska igralnice. Marini v Kopru in
Izoli sta bili odprti več kot desetletje kasneje, in sicer leta 1990 in 1994.
M. Gustinčič (2009) navaja, da je Marina Koper delovala že od leta 1980,
a v zmanjšanem obsegu. Od svojih resnejših začetkov do današnjih dni je
bil razvoj slovenskega navtičnega turizma bliskovit. Žal uradna statistika
ni spremljala razvoja te dejavnosti, zato podatki, ki smo jih v svoji anali-
zi zajele avtorice M. Uran Maravić, N. Martinič in M. Barkiđija Sotošek
(2016) in so bili pridobljeni preko ustne komunikacije s ponudniki, niso
18 uradni. To velja za marine kakor tudi za promet na ladjah za križarjenja.
Podatki, ki so objavljeni na spletni strani Marine Portorož, govori-
jo o tem, da je ta marina prva slovenska marina, ki je bila zasnovana dav-
nega leta 1974 na temeljih nekdanjih Lucijskih solin. Danes obsega preko
1.000 priveznih mest v morju, na kopnem, v dveh halah in kanalu Fazan.
Na spletni strani je tudi navedeno, da dva akvatorija obsegata 650 pri-
vezov na morju, za plovila dolžine od 6 do 30 m z maksimalnim ugrezom
3,80 m, s priključki za vodo in elektriko. Privezna mesta so opremljena z
lesenimi koli, okovjem inox in dodatno učvrščena s sidrišči (mooringi),
kar omogoča varno in enostavno privezovanje. Infrastruktura in ponud-
ba marine obsegata še moderne sanitarije z ogrevanjem na sončno ener-
gijo; obsežna varovana parkirišča; črpalko za gorivo in črpalko za izčr-
pavanje fekalnih in kalužnih vod. Vsakodnevna vremenska napoved je
dostopna v recepciji marine, uporabnikom pa je omogočena uporaba
WLANA – brezžičnega internetnega omrežja. Poleg privezov na morju
nudijo tudi priveze na kopnem. Tako je možno na obsežnem delu kopne-
ga namestiti do 300 plovil z maksimalno težo do 60 ton. Za lažji in var-
nejši dostop je možna dodatna postavitev na dveh suhih pomolih (jeklena
konstrukcija) za plovila med 10–15 m dolžine s priključkom za nemote-
no oskrbo z vodo in elektriko. V dveh prostornih halah je možno varno
hraniti plovila skozi celo leto, predvsem pa v zimskem času (http://www.
marinap.si).
Celovito ponudbo marine dopolnjujejo prodajalne z navtično in
športno opremo ter živili; številne agencije za prodajo in čarterskih plo-
vil; možnost kopanja v odprtem plavalnem bazenu z morsko vodo; boga-
ta športna ponudba s teniškimi igrišči in stadionom; organizacija medna-
rodnih regat in prireditev. Poudarjajo tudi bogato gostinsko ponudbo, saj
