Page 17 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 17
Navtična industrija v Sloveniji in projekt iBLUE 17
so navedli, da ima Slovenija tri marine (Izola, Portorož in Koper) in eno
pristanišče (Koper), ki so takrat ponujale 1.340 privezov na morju in 480
privezov na kopnem. Po mnenju avtorjev je takrat infrastruktura zago-
tavljala visoko kakovostno storitev za turiste, ki so v Slovenijo prihajali
z barkami in drugimi plovili. Bili so mnenja, da je navtični turizem naj-
hitreje rastoča in najdonosnejša panoga obmorskega turizma in da je gle-
de na trende razvoja navtičnega turizma primerno spodbujati nadaljnji
razvoj marin na slovenski obali. Takrat so prav tako izpostavili, da bi bilo
pomembno za uspešno trženje in povečanje njihove prepoznavnosti obli-
kovanje skupne trženjske znamke navtičnega turizma.
V kasnejših razvojnih strategijah turizma (peti in šesti, ki je še aktual-
na) navtični turizem ni več omenjen. Zanimivo je tudi dejstvo, da ni ome-
njen tudi v strateških dokumentih razvoja pomorstva. Zasledili smo, da je
zadnji tovrstni dokument Resolucija o nacionalnem programu razvoja po-
morstva Republike Slovenije, ki je bila sprejeta konec leta 2010. Ta navtični
turizem omenja samo na enem mestu, in sicer ko definira, kaj pomorstvo
vključuje. Rekli so, da pomorstvo vključuje gospodarske in negospodar-
ske dejavnosti, ki so povezane z morjem. Med pomorske gospodarske de-
javnosti v Sloveniji se uvrščajo npr. ladjedelništvo, pomorski promet, pri-
staniške dejavnosti in pristanišče, agencijske in špedicijske dejavnosti,
pilotska služba in vlačilci, oskrba ladij, čiščenje morja, bančništvo, zava-
rovalništvo in z varnostnega vidika tudi navtični turizem. Med pomorske
negospodarske dejavnosti se uvrščajo upravne, nadzorne, varnostne, izo-
braževalne in raziskovalne dejavnosti, povezane z morjem.
Po pregledu umeščenosti te dejavnosti v strateške dokumente, ki so
osnova za razvoj dejavnosti, je vidno, da si navtični turizem ni izboril po-
mena, kot ga ima v drugih mediteranskih državah, delno zaradi majhnos-
ti prostora za razvoj, delno pa tudi zaradi majhnega interesa in nepoveza-
nosti majhnega števila ponudnikov.
Marine kot infrastrukturna osnova za razvoj navtičnega turizma
Čeprav ima Slovenija samo 46 km obale, se na območju obalno-kraške re-
gije odvijajo različne oblike navtičnega turizma. Pomorski zakonik pravi,
da imamo tri vrste pristanišč, in sicer pristanišča, namenjena za javni pro-
met, pristanišča za posebne namene in vojaška pristanišča. Med pristani-
šča za posebne namene so v zakoniku uvrščena športna pristanišča, turi-
stična pristanišča (marine), krajevna pristanišča in druga pristanišča. Pri
tem turistično pristanišče (marino) opredeljuje kot pristanišče, namenje-
no za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje ladij, name-
njenih za šport in razvedrilo, ter čolnov.
so navedli, da ima Slovenija tri marine (Izola, Portorož in Koper) in eno
pristanišče (Koper), ki so takrat ponujale 1.340 privezov na morju in 480
privezov na kopnem. Po mnenju avtorjev je takrat infrastruktura zago-
tavljala visoko kakovostno storitev za turiste, ki so v Slovenijo prihajali
z barkami in drugimi plovili. Bili so mnenja, da je navtični turizem naj-
hitreje rastoča in najdonosnejša panoga obmorskega turizma in da je gle-
de na trende razvoja navtičnega turizma primerno spodbujati nadaljnji
razvoj marin na slovenski obali. Takrat so prav tako izpostavili, da bi bilo
pomembno za uspešno trženje in povečanje njihove prepoznavnosti obli-
kovanje skupne trženjske znamke navtičnega turizma.
V kasnejših razvojnih strategijah turizma (peti in šesti, ki je še aktual-
na) navtični turizem ni več omenjen. Zanimivo je tudi dejstvo, da ni ome-
njen tudi v strateških dokumentih razvoja pomorstva. Zasledili smo, da je
zadnji tovrstni dokument Resolucija o nacionalnem programu razvoja po-
morstva Republike Slovenije, ki je bila sprejeta konec leta 2010. Ta navtični
turizem omenja samo na enem mestu, in sicer ko definira, kaj pomorstvo
vključuje. Rekli so, da pomorstvo vključuje gospodarske in negospodar-
ske dejavnosti, ki so povezane z morjem. Med pomorske gospodarske de-
javnosti v Sloveniji se uvrščajo npr. ladjedelništvo, pomorski promet, pri-
staniške dejavnosti in pristanišče, agencijske in špedicijske dejavnosti,
pilotska služba in vlačilci, oskrba ladij, čiščenje morja, bančništvo, zava-
rovalništvo in z varnostnega vidika tudi navtični turizem. Med pomorske
negospodarske dejavnosti se uvrščajo upravne, nadzorne, varnostne, izo-
braževalne in raziskovalne dejavnosti, povezane z morjem.
Po pregledu umeščenosti te dejavnosti v strateške dokumente, ki so
osnova za razvoj dejavnosti, je vidno, da si navtični turizem ni izboril po-
mena, kot ga ima v drugih mediteranskih državah, delno zaradi majhnos-
ti prostora za razvoj, delno pa tudi zaradi majhnega interesa in nepoveza-
nosti majhnega števila ponudnikov.
Marine kot infrastrukturna osnova za razvoj navtičnega turizma
Čeprav ima Slovenija samo 46 km obale, se na območju obalno-kraške re-
gije odvijajo različne oblike navtičnega turizma. Pomorski zakonik pravi,
da imamo tri vrste pristanišč, in sicer pristanišča, namenjena za javni pro-
met, pristanišča za posebne namene in vojaška pristanišča. Med pristani-
šča za posebne namene so v zakoniku uvrščena športna pristanišča, turi-
stična pristanišča (marine), krajevna pristanišča in druga pristanišča. Pri
tem turistično pristanišče (marino) opredeljuje kot pristanišče, namenje-
no za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje ladij, name-
njenih za šport in razvedrilo, ter čolnov.
