Page 20 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 20
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
okrepčate v restavraciji Skipper ali se odločite za športno udejstvovanje
v enem izmed klubov ali v fitnes centru (http://www.marina-koper.si).
Tudi ta marina zelo skrbi za okolje.
Na koncu kot obliko navtičnega turizma, ki je tudi prisotna v Slove-
niji, omenimo še križarjenja. Ta v Sloveniji obstajajo od leta 2005, ko je v
pristanišču Koper pristala prva ladja za križarjenje. Število tovrstnih la-
dij in število potnikov na njih stalno naraščata. Po podatkih SURS-a smo
v slovenskih pristaniščih v septembru 2016 našteli 16.155 potnikov, 8 %
več kot v septembru 2015. Večina od teh, 79 %, so bili potniki na ladjah za
križarjenje. Ti podatki se ne ujemajo s podatki, ki smo jih v namen anali-
ze navtičnega turizma pridobili na Mestni občini Kope in, kjer se navaja
precej višje število potnikov (Uran Maravić idr., 2016).
20 Zaključek
Če povzamemo ugotovitve M. Uran Maravić idr. (2016), lahko ugotovi-
mo, da je navtični turizem v Sloveniji zadnja leta v rahlem upadu, z izjemo
križarjenj. Razlogi za to so različni, eden je zagotovo upad kupne moči za-
radi gospodarske recesije. Nekaj je k upadu obiska marin prispevalo tudi
slabo vreme v obdobjih glavnih sezon, zagotovo pa tudi vstop Slovenije
v šengensko območje in manj investicij v ponudbo v zadnjem desetletju.
Neprimerljivost podatkov oz. slabši rezultati so lahko tudi posledica dej-
stva, da po letu 2010 statističnemu uradu ni bilo več obvezno posredova-
ti podatkov o zasedenosti, vrstah in zastavah plovil – to ponovno kaže na
slab odnos države do razvoja te dejavnosti.
Kako mačehovski odnos do navtičnega turizma v marinah ima drža-
va, je razvidno tudi iz števila raziskav na tem področju, saj raziskav na na-
cionalnem nivoju praktično ni, kakor tudi področje več ni umeščeno v
strateške turistične razvojne dokumente. Vidimo tudi, da so druge vrste
turizma bolje umeščene, predvsem bolje raziskane in spremljane s strani
države in tudi lokalnih skupnosti. Vzgled za to nam je lahko že sosednja
Hrvaška, kjer raziskovanju tega področja posvečajo precej več pozornosti.
Križarjenja bolj preučujejo lokalne skupnosti, manj država. N. Mar-
tinič (2016) pravi, da je od leta 2005, ko je Luka Koper odprla potniški
terminal, ta panoga v Sloveniji v vzponu. Zagotovo k temu prispeva jasna
vizija Mestne občine Koper in Luke Koper, da si želita tovrstnih obisko-
valcev in tudi vesta, kako z njimi upravljati. Dejstvo je tudi, da je Sloveni-
ja idealno pristanišče za ladje za križarjenje, saj se od pristanišča v Kopru
v oddaljenosti ene ure nahaja veliko zanimivih in raznovrstnih turistič-
nih atrakcij.
okrepčate v restavraciji Skipper ali se odločite za športno udejstvovanje
v enem izmed klubov ali v fitnes centru (http://www.marina-koper.si).
Tudi ta marina zelo skrbi za okolje.
Na koncu kot obliko navtičnega turizma, ki je tudi prisotna v Slove-
niji, omenimo še križarjenja. Ta v Sloveniji obstajajo od leta 2005, ko je v
pristanišču Koper pristala prva ladja za križarjenje. Število tovrstnih la-
dij in število potnikov na njih stalno naraščata. Po podatkih SURS-a smo
v slovenskih pristaniščih v septembru 2016 našteli 16.155 potnikov, 8 %
več kot v septembru 2015. Večina od teh, 79 %, so bili potniki na ladjah za
križarjenje. Ti podatki se ne ujemajo s podatki, ki smo jih v namen anali-
ze navtičnega turizma pridobili na Mestni občini Kope in, kjer se navaja
precej višje število potnikov (Uran Maravić idr., 2016).
20 Zaključek
Če povzamemo ugotovitve M. Uran Maravić idr. (2016), lahko ugotovi-
mo, da je navtični turizem v Sloveniji zadnja leta v rahlem upadu, z izjemo
križarjenj. Razlogi za to so različni, eden je zagotovo upad kupne moči za-
radi gospodarske recesije. Nekaj je k upadu obiska marin prispevalo tudi
slabo vreme v obdobjih glavnih sezon, zagotovo pa tudi vstop Slovenije
v šengensko območje in manj investicij v ponudbo v zadnjem desetletju.
Neprimerljivost podatkov oz. slabši rezultati so lahko tudi posledica dej-
stva, da po letu 2010 statističnemu uradu ni bilo več obvezno posredova-
ti podatkov o zasedenosti, vrstah in zastavah plovil – to ponovno kaže na
slab odnos države do razvoja te dejavnosti.
Kako mačehovski odnos do navtičnega turizma v marinah ima drža-
va, je razvidno tudi iz števila raziskav na tem področju, saj raziskav na na-
cionalnem nivoju praktično ni, kakor tudi področje več ni umeščeno v
strateške turistične razvojne dokumente. Vidimo tudi, da so druge vrste
turizma bolje umeščene, predvsem bolje raziskane in spremljane s strani
države in tudi lokalnih skupnosti. Vzgled za to nam je lahko že sosednja
Hrvaška, kjer raziskovanju tega področja posvečajo precej več pozornosti.
Križarjenja bolj preučujejo lokalne skupnosti, manj država. N. Mar-
tinič (2016) pravi, da je od leta 2005, ko je Luka Koper odprla potniški
terminal, ta panoga v Sloveniji v vzponu. Zagotovo k temu prispeva jasna
vizija Mestne občine Koper in Luke Koper, da si želita tovrstnih obisko-
valcev in tudi vesta, kako z njimi upravljati. Dejstvo je tudi, da je Sloveni-
ja idealno pristanišče za ladje za križarjenje, saj se od pristanišča v Kopru
v oddaljenosti ene ure nahaja veliko zanimivih in raznovrstnih turistič-
nih atrakcij.
