Page 24 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije

in obutvijo; trgovina na debelo z drugimi napravami in opremo;
trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opre-
mo in trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z obla-
čili; tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje; obli-
kovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo in dajanje športne opreme v
najem in zakup.
– Poddejavnost infrastrukture5: marine.

Družbe se po dejavnostih razvrščajo v skladu z uredbo o standardni

klasifikaciji dejavnosti (Ur. list RS, št 69/07). Ker so gospodarski subjek-

ti registrirani le z osnovno dejavnostjo, četudi se ukvarjajo tudi z drugi-

mi, pomožnimi, dejavnostmi, iz javno dostopnih podatkov (v AJPES) ni

mogoče izločiti tisti del ekonomskih učinkov proizvodnih, trgovinskih

24 in storitvenih dejavnosti, ki se nanaša izključno na navtično dejavnost.
Zato je ekonomske učinke navedenih dejavnosti neverodostojno obrav-

navati kot navtične poddejavnosti. Najbolj navtično »čista« je poddejav-

nost Marine R 93.291.

Ekonomski vpliv navtične dejavnosti so z različnih zornih kotov pre-

učevali številni raziskovalci, ki so se osredotočali na ožji ali širši kontekst

preučevanja. Pri oceni celostnih ekonomskih učinkov navtične dejavno-

sti so praviloma vsi raziskovalci izhajali iz preučevanja marin, velikos-

ti privezanih plovil, profila uporabnikov plovil in njihove potrošnje, ter

iz teh podatkov in informacij projicirali sekundarne in inducirane eko-

nomske učinke na povezane dejavnosti proizvodnje, trgovine in storitve.

V pričujočem prispevku izpostavljamo tisti del raziskovalnih spoznanj o

navtični dejavnosti – navtičnem turizmu, ki ne vključuje križarskega tu-

rizma (cruiserjev) in pristanišč s privezi za lokalno prebivalstvo. Mari-

ne so poslovno najpomembnejši del navtične dejavnosti, skupaj s čarter-

ji in križarkami, ki v zadnjih tridesetih letih evidentira kontinuirano rast

(Vlašić, Poldrugovac in Janković, 2018, str. 567). V Evropi je 45.00 marin

z 1,75 milijona privezov. Marine lahko členimo (Lukovič, 2012, str. 405):

– po kakovosti opreme (luksuzne, standardne, rekreacijske),
– po tipu (ameriške, atlantske in mediteranske),
– po vrsti obratovanja (odprte, polodprte, zaprte),
– po lastništvu (zasebno, mešano ali javno) in
– po lokaciji – ob morju, ob jezeru, ob reki ali ob kanalu.

na=&posta=&dejavnost=33.150&Oblika=&MAXREC=100

5 V nadaljevanju bomo analizirali le marine v Sloveniji, saj so na spletni strani Eurostata (http://

ec.europa.eu/eurostat) podatki o marinah združeni s številnimi drugimi dejavnostmi pod katego-

rijo Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas (European Commission, 2008).