Page 26 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije

na (več o tem v nadaljevanju) in da gre v tem primeru za multiplikativ-

ne učinke dejavnosti marin, vezanih na proizvodnjo in trgovino ter dru-

ge posredne storitve.

N. Cobelli idr. (2010) so pri analizi potrošnje uporabnikov plovil

vključili tudi stroške z marino povezanih dejavnosti. Analizirali so re-

alno in potencialno potrošnjo turistov v Bardolinu v Italiji. Zanimalo

jih je, ali bi prenova (prekvalifikacija) marine pozitivno vplivala na tu-

rizem v Bardolinu, kar so, s pomočjo 5 scenarijev, potrdili. Navajajo, da

bi se že neposredni ekonomski učinek prekvalifikacije marine v Bardo-

linu povišal za 8,30–13,79%; oz. za med 21–34,5 milijonov €. Prav tam

avtorji izpostavljajo, da navtični turisti potrošijo več kot tradicionalni

turisti. Njihova dnevna potrošnja znaša pribl. 19 € na osebo (oz. 58 €

26 na plovilo). Ker gre večinoma za dnevne obiskovalce, so izključili doda-
tne stroške. Za razliko od drugih avtorjev so Alcover idr. (2011) v po-

trošnjo vključili stroške izposoje plovil, gastronomije, športnih in kul-

turnih aktivnosti idr. ter izračunali 94 % višjo potrošnjo uporabnika

plovil od tradicionalnega turista. Mahoney idr. (2005) pa so uporabili

multiplikatorje, ki so znašali med 0,3 in 1,9. Hodges in Murray (2017)

predstavljata spletno orodje (kalkulator) za izračunavanje celostnih

ekonomskih učinkov marin in pri tem navajata uporabo različnih mul-

tiplikatorjev glede na posebnosti posameznih regij. Multiplikatorji se

razlikujejo glede na regijo; vsaka regija ima drugačen multiplikator za
proizvodnjo (output), delovna mesta, osebni dohodek (labor income),
dodano vrednost in davke. Celoten učinek proizvodnje s strani ene ma-

rine znaša med 3,47 in 3,84. Avtorja izpostavljata osem specifičnih de-

javnosti: prodajo in izposojo plovil, prodajo goriva, hrambo plovil, nu-

denje pijače in hrane, razne druge storitve, vezane na plovila, prodajo

blaga, prihodke od najemnine in druge dejavnosti za prosti čas (Other

Amusement and Recreation Industries). Na primeru britanskih marin

in marin na Kajmanskih otokih v Združenju britanskih marin ugota-

vljajo, da je celotni ekonomski učinek kar 7-krat večji od neposrednega

(British Marine Federation, 2007).

Četudi v Sloveniji beležimo začetke navtičnega turizma že od 1960

leta dalje in je bila prva marina (Portorož) zgrajena leta 1979, je v Sloveniji

zaslediti pomanjkanje raziskav tega področja. Pomembnost navtičnega

turizma v Sloveniji so poudarjali že Kovač (2002) ter M. Uran idr. (2006)

in ugotavljali, da pred letom 2012 skoraj ni najti nobenih informacij o

navtičnem turizmu. SURS že od leta 2010 ne zbira več podatkov o

zasedenosti privezov (Kovač, 2002; Uran idr., 2006; Uran, Martinič in