Page 25 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 25
Navtična dejavnost v Sloveniji: trajnostni vidiki delovanja marin 25
Tudi v Združenju marin (FM Federation, COMIA, Marine Indu-
stry Association …) ugotavljajo, da so v navtično dejavnost vključeni šte-
vilni izvajalci drugih poddejavnosti, kot npr. izgradnje plovil, izdelave
opreme in oblačil, prodajalci in posredniki pri najemanju plovil, publi-
cisti, oblikovalci … Zmeda na terminološkem področju se odraža tudi
na področju znanstvene publicistike, saj še vedno niso opredeljeni kri-
tični dejavniki uspešnosti za to dejavnost, pa tudi ni neke enotne meto-
dologije za merjenje uspešnosti poslovanja najpomembnejšega področja
navtične dejavnosti – marin. Z ekonomskega vidika so marine zelo po-
membne zlasti za mediteranske države, žal pa ni na voljo ustreznih pri-
merjalnih študij z vidika ekonomske, družbene in okoljske uspešnosti.
Nekateri avtorji pri preučevanju uspešnosti marin zaradi heterogene po-
slovno-organizacijske strukture aplicirajo metodologijo preučevanja de-
stinacij (Paker in Vural, 2016). Britanske marine posebno pozornost na-
menjajo svojim zaposlenim, obnovi in vzdrževanju atrakcij, poslovnim
izkušnjam in razvojnim načrtom (http://www.britishmarine.co.uk). Pri
tem za oblikovanje in razvoj novih produktov izpostavljajo uporabnost
SWOT-analize v tesni povezavi z lokalnim okoljem. Tudi na Hrvaškem
ugotavljajo, da dejavnost marin pomembno vpliva na razvoj destinacije
tako z ekonomskega in družbenega kot okoljskega vidika (Jugović, Zu-
bakin Kovačić, 2013). Lukovič (2013) pa izpostavlja, da so poleg pozitiv-
nih prisotni tudi negativni učinki na okolje, destinacijo in ekonomijo.
Tako navaja, da je poseben izziv preučevati marine skozi percepcijo od-
jemalcev in s trajnostnega vidika; pri tem se najpogosteje nadzira kako-
vost vode in hrupnost. Kot motivacija in sodilo pri doseganju visokih
standardov se podeljuje priznanje Modra zastava za marine, organizira se
usposabljanje zaposlenih za povečanje okoljske osveščenosti in predstavi-
tve najboljših praks.
Da je kakovost storitev v tej dejavnosti izjemno pomembna, potrjuje
raziskava, opravljena v Turčiji, v kateri avtorji razkrivajo percepcije učin-
kov kakovosti storitev na uporabnike marin in predlagajo merilni inštru-
ment za merjenje kakovosti (Ozer Sari, Bulut in Pirnar, 2016).
Mahoney, Stynes in Knight (2005), N. Cobelli, F. Simeoni, M. Ugo-
lini in V. Vigolo (2010) ter Alcover idr. (2011) so podrobno analizirali po-
trošnjo uporabnikov plovil, medtem ko British Marine Federation (2007)
ter Hodges in Murray (2017) razkrivajo informacije o ekonomskih učin-
kih tistih podjetij, ki imajo v lasti več marin. N. Cobelli idr. (2010) za raz-
liko od drugih tujih avtorjev analizirajo vpliv le ene marine. Vsi avtorji
so si enotni v spoznanju, da je potrošnja uporabnikov marin nadpovpreč-
Tudi v Združenju marin (FM Federation, COMIA, Marine Indu-
stry Association …) ugotavljajo, da so v navtično dejavnost vključeni šte-
vilni izvajalci drugih poddejavnosti, kot npr. izgradnje plovil, izdelave
opreme in oblačil, prodajalci in posredniki pri najemanju plovil, publi-
cisti, oblikovalci … Zmeda na terminološkem področju se odraža tudi
na področju znanstvene publicistike, saj še vedno niso opredeljeni kri-
tični dejavniki uspešnosti za to dejavnost, pa tudi ni neke enotne meto-
dologije za merjenje uspešnosti poslovanja najpomembnejšega področja
navtične dejavnosti – marin. Z ekonomskega vidika so marine zelo po-
membne zlasti za mediteranske države, žal pa ni na voljo ustreznih pri-
merjalnih študij z vidika ekonomske, družbene in okoljske uspešnosti.
Nekateri avtorji pri preučevanju uspešnosti marin zaradi heterogene po-
slovno-organizacijske strukture aplicirajo metodologijo preučevanja de-
stinacij (Paker in Vural, 2016). Britanske marine posebno pozornost na-
menjajo svojim zaposlenim, obnovi in vzdrževanju atrakcij, poslovnim
izkušnjam in razvojnim načrtom (http://www.britishmarine.co.uk). Pri
tem za oblikovanje in razvoj novih produktov izpostavljajo uporabnost
SWOT-analize v tesni povezavi z lokalnim okoljem. Tudi na Hrvaškem
ugotavljajo, da dejavnost marin pomembno vpliva na razvoj destinacije
tako z ekonomskega in družbenega kot okoljskega vidika (Jugović, Zu-
bakin Kovačić, 2013). Lukovič (2013) pa izpostavlja, da so poleg pozitiv-
nih prisotni tudi negativni učinki na okolje, destinacijo in ekonomijo.
Tako navaja, da je poseben izziv preučevati marine skozi percepcijo od-
jemalcev in s trajnostnega vidika; pri tem se najpogosteje nadzira kako-
vost vode in hrupnost. Kot motivacija in sodilo pri doseganju visokih
standardov se podeljuje priznanje Modra zastava za marine, organizira se
usposabljanje zaposlenih za povečanje okoljske osveščenosti in predstavi-
tve najboljših praks.
Da je kakovost storitev v tej dejavnosti izjemno pomembna, potrjuje
raziskava, opravljena v Turčiji, v kateri avtorji razkrivajo percepcije učin-
kov kakovosti storitev na uporabnike marin in predlagajo merilni inštru-
ment za merjenje kakovosti (Ozer Sari, Bulut in Pirnar, 2016).
Mahoney, Stynes in Knight (2005), N. Cobelli, F. Simeoni, M. Ugo-
lini in V. Vigolo (2010) ter Alcover idr. (2011) so podrobno analizirali po-
trošnjo uporabnikov plovil, medtem ko British Marine Federation (2007)
ter Hodges in Murray (2017) razkrivajo informacije o ekonomskih učin-
kih tistih podjetij, ki imajo v lasti več marin. N. Cobelli idr. (2010) za raz-
liko od drugih tujih avtorjev analizirajo vpliv le ene marine. Vsi avtorji
so si enotni v spoznanju, da je potrošnja uporabnikov marin nadpovpreč-
