Page 27 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 27
Navtična dejavnost v Sloveniji: trajnostni vidiki delovanja marin 27
Barkiđija Sotošek, 2016). V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma
2017–2021 (2017) so marine omenjene pri analizi turistične ponudbe na-
stanitev le kot drugi nastanitveni objekti. Medtem ko so T. Planinc, Boj-
nec in Planinc (2013) analizirali finančno uspešnost (vključno s še drugi-
mi šestimi turističnimi dejavnostmi) v letih 1995–2009, so M. Uran idr.
(2016) analizirale slovenske marine (in pogostost križark) glede na zase-
denost privezov v letih 2005–2015. Pri tem so ugotovile, da se je v obdob-
ju 2005–2015 navtični turizem v Sloveniji nekoliko zmanjšal. Predvsem je
to očitno pri Marini Portorož in Marini Izola med letoma 2010 in 2015.
T. Planinc idr. (2013) navajajo, da so druge dejavnosti začutile ekonomsko
krizo okoli leta 2008–2009; marine na slovenski obali so bile v teh letih
uspešnejše, jih je pa kriza močno prizadela čez nekaj let.
Dejavnost marin v Sloveniji in njihova primerjava
v obdobju 2013–2017
V prvem delu tega poglavja je uporabljena deskriptivna metoda, na osnovi
katere so kritično analizirane prehodne študije obravnavanega področja.
Na osnovi raziskovalnih spoznanj iz teoretičnega dela v empiričnem upo-
rabimo kvantitativno (analiza računovodskih izkazov in drugih sekun-
darnih podatkov iz javno dostopnih baz – Eurostat, SURS, Ajpes, letna
poročila gopsodarskih družb idr.) in kvalitativno metodo (sinteza, kom-
paracija, benchmarking, analiza polstruktiranega intervju itd.).
V preučevanem obdobju, 2013–2017, je bilo 5 oz. v letu 2014 6 go-
spodarskih družb registriranih pod R. 93.291 – dejavnost marin. Iz pre-
glednice 1 izhaja, da je za gospodarske kategorije, sredstva, kapital, pri-
hodki čisti dobiček ali čista izguba, negativna stopnja rasti, prav tako
tudi za število zaposlenih. Glede na izhodiščno preučevano leto, 2013,
se je vrednost sredstev znižala za slabih 30 %, medtem ko se je vred-
nost kapitala za skoraj 35 %. Gre za to, da se v preučevanem obdobju v
dejavnosti krepi zadolženost in poslabšuje lastniškost financiranja. Na-
vedeno se odraža v poslovnih rezultatih. Tudi prihodki v letu 2017 v
dejavnosti marin predstavljajo le 80 % vrednosti iz leta 2013, če pa bi
upoštevali stopnjo inflacije, pa bi bile te razlike še večje. Najbolj pa se
je v letu 2017 glede na leto 2013 poslabšal čisti poslovni izid, in sicer
za dobrih 35%. Tudi število zaposlenih je v letu 2017 v primerjavi z le-
tom 2013 nižje za skoraj 20 %. Po globalni finančni krizi iz leta 2008 je
večina podjetij tudi v Sloveniji svoje poslovne dosežke v letu 2015 po-
membno izboljšala, zato nas je zanimalo, kaj so razlogi za neuspešnost
v dejavnosti marin.
Barkiđija Sotošek, 2016). V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma
2017–2021 (2017) so marine omenjene pri analizi turistične ponudbe na-
stanitev le kot drugi nastanitveni objekti. Medtem ko so T. Planinc, Boj-
nec in Planinc (2013) analizirali finančno uspešnost (vključno s še drugi-
mi šestimi turističnimi dejavnostmi) v letih 1995–2009, so M. Uran idr.
(2016) analizirale slovenske marine (in pogostost križark) glede na zase-
denost privezov v letih 2005–2015. Pri tem so ugotovile, da se je v obdob-
ju 2005–2015 navtični turizem v Sloveniji nekoliko zmanjšal. Predvsem je
to očitno pri Marini Portorož in Marini Izola med letoma 2010 in 2015.
T. Planinc idr. (2013) navajajo, da so druge dejavnosti začutile ekonomsko
krizo okoli leta 2008–2009; marine na slovenski obali so bile v teh letih
uspešnejše, jih je pa kriza močno prizadela čez nekaj let.
Dejavnost marin v Sloveniji in njihova primerjava
v obdobju 2013–2017
V prvem delu tega poglavja je uporabljena deskriptivna metoda, na osnovi
katere so kritično analizirane prehodne študije obravnavanega področja.
Na osnovi raziskovalnih spoznanj iz teoretičnega dela v empiričnem upo-
rabimo kvantitativno (analiza računovodskih izkazov in drugih sekun-
darnih podatkov iz javno dostopnih baz – Eurostat, SURS, Ajpes, letna
poročila gopsodarskih družb idr.) in kvalitativno metodo (sinteza, kom-
paracija, benchmarking, analiza polstruktiranega intervju itd.).
V preučevanem obdobju, 2013–2017, je bilo 5 oz. v letu 2014 6 go-
spodarskih družb registriranih pod R. 93.291 – dejavnost marin. Iz pre-
glednice 1 izhaja, da je za gospodarske kategorije, sredstva, kapital, pri-
hodki čisti dobiček ali čista izguba, negativna stopnja rasti, prav tako
tudi za število zaposlenih. Glede na izhodiščno preučevano leto, 2013,
se je vrednost sredstev znižala za slabih 30 %, medtem ko se je vred-
nost kapitala za skoraj 35 %. Gre za to, da se v preučevanem obdobju v
dejavnosti krepi zadolženost in poslabšuje lastniškost financiranja. Na-
vedeno se odraža v poslovnih rezultatih. Tudi prihodki v letu 2017 v
dejavnosti marin predstavljajo le 80 % vrednosti iz leta 2013, če pa bi
upoštevali stopnjo inflacije, pa bi bile te razlike še večje. Najbolj pa se
je v letu 2017 glede na leto 2013 poslabšal čisti poslovni izid, in sicer
za dobrih 35%. Tudi število zaposlenih je v letu 2017 v primerjavi z le-
tom 2013 nižje za skoraj 20 %. Po globalni finančni krizi iz leta 2008 je
večina podjetij tudi v Sloveniji svoje poslovne dosežke v letu 2015 po-
membno izboljšala, zato nas je zanimalo, kaj so razlogi za neuspešnost
v dejavnosti marin.
