Page 92 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 92
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
delovanju poročajo svojim zaposlenim, deležnikom in ostali zainteresira-
ni javnosti.
V nadaljevanju priporočamo nadaljevanje obstoječega dela, z na-
menom, da se ustvari celoten integriran sistem kazalnikov trajnosti, ki
bi podpiral proces podjetnikovega odločanja o dodeljevanju sredstev in
spremljanju vplivov/učinkov dodeljevanja s pomočjo kazalnikov trajnos-
ti. Predlagani kazalniki trajnosti so nadalje tudi lahko združeni sv in-
deks, ki bi odražal stanje trajnostnega razvoja v navtični industriji. Sam
cilj razvoja teh kazalnikov trajnosti je zagotavljanje orodja, ki stremi h
konkretni ekonomiji/gospodarstvu ničelnega negativnega učinka na
okolje, na način, da omejuje onesnaževanje, porabo časa, virov in energije.
Takšno orodje bi MSP-jem omogočilo komunikacijo z javnostjo in tudi
z oblikovalci politik glede njihovega trajnostnega razvoja, z njeno rabo
pa bi sčasoma postalo tudi orodje benchmark orodje v navtični industri-
92 ji, kjer bi lahko MSP-ji zbrali/našli informacije o trendih v navtični in-
dustriji in primerjali svoj nivo trajnostnega razvoja z ostalimi konkuren-
ti, ki delujejo v isti industriji kot oni sami. Nadalje, trajnostna uspešnost
se tudi z uporabo kazalnikov trajnosti spremlja na način, da podjetja lah-
ko vidijo, kje so naredili premike na bolje/izboljšave in kje je še prostor za
izboljšave. Na ta način imajo MSP-ji orodje, ki jim omogoča enostavno
uporabo in zanesljivo spremljanje njihovega delovanja/napredka. Slednje
pa nudi pomoč tudi v načrtovanju in dodeljevanju sredstev v namen zas-
ledovanja strategije trajnostnega razvoja.
Literatura
Agrawal, S., Singh, R. K., in Murtaza, Q. (2016). Outsourcing decisions in
reverse logistics: Sustainable balanced scorecard and graph theoretic
approach. Resources, Conservation and Recycling, 108, 41–53.
Bell, S., in Morse, S. (2008). Sustainability indicators: Measuring the immea-
surable? London, Anglija: Earthscan.
Benavides-Velasco, C. A., Quintana-García, C., in Marchante-Lara, M.
(2014). Total quality management, corporate social responsibility and
performance in the hotel industry. International Journal of Hospitality
Management, 41, 77–87.
Cegarra-Navarro, J. G., Reverte, C., Gómez-Melero, E., in Wensley, A. K.
(2016). Linking social and economic responsibilities with financial per-
formance: The role of innovation. European Management Journal, 34(5),
530–539.
Chen, R. H., Lin, Y., in Tseng, M. L. (2015). Multicriteria analysis of susta-
inable development indicators in the construction minerals industry in
China. Resources Policy, 46, 123–133.
delovanju poročajo svojim zaposlenim, deležnikom in ostali zainteresira-
ni javnosti.
V nadaljevanju priporočamo nadaljevanje obstoječega dela, z na-
menom, da se ustvari celoten integriran sistem kazalnikov trajnosti, ki
bi podpiral proces podjetnikovega odločanja o dodeljevanju sredstev in
spremljanju vplivov/učinkov dodeljevanja s pomočjo kazalnikov trajnos-
ti. Predlagani kazalniki trajnosti so nadalje tudi lahko združeni sv in-
deks, ki bi odražal stanje trajnostnega razvoja v navtični industriji. Sam
cilj razvoja teh kazalnikov trajnosti je zagotavljanje orodja, ki stremi h
konkretni ekonomiji/gospodarstvu ničelnega negativnega učinka na
okolje, na način, da omejuje onesnaževanje, porabo časa, virov in energije.
Takšno orodje bi MSP-jem omogočilo komunikacijo z javnostjo in tudi
z oblikovalci politik glede njihovega trajnostnega razvoja, z njeno rabo
pa bi sčasoma postalo tudi orodje benchmark orodje v navtični industri-
92 ji, kjer bi lahko MSP-ji zbrali/našli informacije o trendih v navtični in-
dustriji in primerjali svoj nivo trajnostnega razvoja z ostalimi konkuren-
ti, ki delujejo v isti industriji kot oni sami. Nadalje, trajnostna uspešnost
se tudi z uporabo kazalnikov trajnosti spremlja na način, da podjetja lah-
ko vidijo, kje so naredili premike na bolje/izboljšave in kje je še prostor za
izboljšave. Na ta način imajo MSP-ji orodje, ki jim omogoča enostavno
uporabo in zanesljivo spremljanje njihovega delovanja/napredka. Slednje
pa nudi pomoč tudi v načrtovanju in dodeljevanju sredstev v namen zas-
ledovanja strategije trajnostnega razvoja.
Literatura
Agrawal, S., Singh, R. K., in Murtaza, Q. (2016). Outsourcing decisions in
reverse logistics: Sustainable balanced scorecard and graph theoretic
approach. Resources, Conservation and Recycling, 108, 41–53.
Bell, S., in Morse, S. (2008). Sustainability indicators: Measuring the immea-
surable? London, Anglija: Earthscan.
Benavides-Velasco, C. A., Quintana-García, C., in Marchante-Lara, M.
(2014). Total quality management, corporate social responsibility and
performance in the hotel industry. International Journal of Hospitality
Management, 41, 77–87.
Cegarra-Navarro, J. G., Reverte, C., Gómez-Melero, E., in Wensley, A. K.
(2016). Linking social and economic responsibilities with financial per-
formance: The role of innovation. European Management Journal, 34(5),
530–539.
Chen, R. H., Lin, Y., in Tseng, M. L. (2015). Multicriteria analysis of susta-
inable development indicators in the construction minerals industry in
China. Resources Policy, 46, 123–133.
