Page 71 - L’italiano in contesti plurilingui: incroci linguistico-culturali
P. 71
Dottorandi
Vpliv jezikovnega stika z drugim jezikom
na razvoj sporazumevalne zmožnosti
v drugem jeziku
Vesna Vojvoda Gorjan
Università del Litorale, Slovenia
K metodologiji poučevanja drugega jezika sodi vprašanje rabe jezika v pro-
cesu poučevanja: raba materinščine ali raba drugega oz. tujega jezika? Raz-
iskovalni problem disertacije je vezan na področje zgodnjega učenja jezika
in razvijanje sporazumevalnih zmožnosti pri otrocih od petega do enajstega
leta starosti. Raziskovalni problem doktorske disertacije je ugotoviti, ali ko-
ličina stika z drugim jezikom vpliva na razvoj sporazumevalnih zmožnosti v
drugem jeziku. Pri poučevanju jezika je učiteljevo delovno orodje jezik. Uči-
teljeva raba jezika je pomembna tema didaktike poučevanja drugega ali tu-
jega jezika. Sodobne teorije poučevanja drugega jezika niso nikoli določile
ustrezne rabe maternega jezika v procesu poučevanja drugega jezika. E. Ma-
caro in J. H. Lee (»Teacher Language Background, Codeswitching and Englih-
Only Instruction: Does Age Make a Difference to Learners’ Attitudes?«, 2013)
sta proučila nacionalni kurikulum, ki predvideva rabo L1 (v nadaljevanju pr-
vega/maternega jezika). Nanašata se na globalni fenomen, ki v procesu uče-
nja drugega jezika predvideva izključno rabo L2 (v nadaljevanju drugega je-
zika). H. G. Widdowson (Defining Issues in English Language Teaching, 2003)
meni, da ni teoretičnih dokazov za prepoved uporabe L1. E. Macaro in J. H.
Lee (2013) na podlagi teorij G. Cooka (»Translation in Language Teaching:
An Argument for Reassessment«, 2010) menita, da komunikacijska uporaba
jezika daje prednost znotrajjezikovnemu sporočanju (intralingual approach)
pred medjezikovnim sporočanjem (interlingual aproach). Skela meni, da je
osnovni cilj sodobnega poučevanja tujih jezikov – tj. razvijanje sporazume-
valne zmožnosti razmeroma jasen in dobro opisan, ni pa še povsem znana
pot, ki vodi do njega. »Še naprej ostaja odprto vprašanje tako vsebine (kaj
in koliko česa poučevati) kot metodike (tj. kako to poučevati). Trenutno pre-
vladujoča tujejezikovna didaktika (tj. komunikacijski pristop) še nima siste-
matično izdelanih načinov poučevanja za razvijanje svojega cilja« (J. Skela,
»Opredelitev tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti v Skupnem evrop-
skem jezikovnem okviru,« 2011). V slovenski Istri sobivata italijanska manjšina
71
Vpliv jezikovnega stika z drugim jezikom
na razvoj sporazumevalne zmožnosti
v drugem jeziku
Vesna Vojvoda Gorjan
Università del Litorale, Slovenia
K metodologiji poučevanja drugega jezika sodi vprašanje rabe jezika v pro-
cesu poučevanja: raba materinščine ali raba drugega oz. tujega jezika? Raz-
iskovalni problem disertacije je vezan na področje zgodnjega učenja jezika
in razvijanje sporazumevalnih zmožnosti pri otrocih od petega do enajstega
leta starosti. Raziskovalni problem doktorske disertacije je ugotoviti, ali ko-
ličina stika z drugim jezikom vpliva na razvoj sporazumevalnih zmožnosti v
drugem jeziku. Pri poučevanju jezika je učiteljevo delovno orodje jezik. Uči-
teljeva raba jezika je pomembna tema didaktike poučevanja drugega ali tu-
jega jezika. Sodobne teorije poučevanja drugega jezika niso nikoli določile
ustrezne rabe maternega jezika v procesu poučevanja drugega jezika. E. Ma-
caro in J. H. Lee (»Teacher Language Background, Codeswitching and Englih-
Only Instruction: Does Age Make a Difference to Learners’ Attitudes?«, 2013)
sta proučila nacionalni kurikulum, ki predvideva rabo L1 (v nadaljevanju pr-
vega/maternega jezika). Nanašata se na globalni fenomen, ki v procesu uče-
nja drugega jezika predvideva izključno rabo L2 (v nadaljevanju drugega je-
zika). H. G. Widdowson (Defining Issues in English Language Teaching, 2003)
meni, da ni teoretičnih dokazov za prepoved uporabe L1. E. Macaro in J. H.
Lee (2013) na podlagi teorij G. Cooka (»Translation in Language Teaching:
An Argument for Reassessment«, 2010) menita, da komunikacijska uporaba
jezika daje prednost znotrajjezikovnemu sporočanju (intralingual approach)
pred medjezikovnim sporočanjem (interlingual aproach). Skela meni, da je
osnovni cilj sodobnega poučevanja tujih jezikov – tj. razvijanje sporazume-
valne zmožnosti razmeroma jasen in dobro opisan, ni pa še povsem znana
pot, ki vodi do njega. »Še naprej ostaja odprto vprašanje tako vsebine (kaj
in koliko česa poučevati) kot metodike (tj. kako to poučevati). Trenutno pre-
vladujoča tujejezikovna didaktika (tj. komunikacijski pristop) še nima siste-
matično izdelanih načinov poučevanja za razvijanje svojega cilja« (J. Skela,
»Opredelitev tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti v Skupnem evrop-
skem jezikovnem okviru,« 2011). V slovenski Istri sobivata italijanska manjšina
71
