Page 219 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 219
pouk na konservator iju od ustanovitve do for mir anja glasbene ak ademije (1919–1939)
Delo konservatorija je bilo pod drobnogledom kritikov, ki so s svojimi
zapisi na nek način spodbujali nadaljnje razvojne korake ustanove. Stanko
Vurnik je npr. l. 1927 v reviji Dom in svet zapisal:
Naš najvišji glasbeni zavod je konservatorij in od tega smo se že
davno odvadili zahtevati kake glasbene ali umetnostne iniciative.
Ta urad uči gospodične prstnega reda na klavirju in večje naloge
mu še nihče naložil ni.
V nadaljevanju se je z zelo ostrimi mislimi dotaknil še delovanja drugih
glasbenih ustanov in odsek zaključil z besedami:
Treba nam je vsekakor močne roke z vplivom in veljavo na vodil-
nem mestu, ta roka pa mora biti orientirana in iniciativna, roka
pedagoga in voditelja, ki bo uredil tok našega glasbenega življenja v
zmislu nivoja sodobne Evrope!35
Njegove misli lahko razumemo, da je bilo začetno obdobje delovanja kon-
servatorija še neprimerljivo s poukom in dosežki, ki so jih izkazovali uve-
ljavljeni tuji konservatoriji z večdesetletno tradicijo delovanja. To pa je tudi
razumljivo v kontekstu tedanjih glasbeno-izobraževalnih in družbeno-
političnih okoliščin pri nas.
Pouk na Državnem konservatoriju (1926–1939)
Večletna prizadevanja za podržavljenje Jugoslovanskega konservatorija za
glasbo in igralsko umetnost so se uresničila leta 1926, ko je ustanova ura-
dno prešla pod državno upravo (1. 4. 1926). Konservatorij v šolskem letu
1926/27 ni bil več v ničemer povezan z GM. Slednja je ohranila samostojno
vodenje glasbene šole, ki je pomenila osnovno stopnjo glasbenega izobra-
ževanja, namenjeno tako izobraževanju glasbenih ljubiteljev kot tudi bo-
dočih slušatejev državnega konservatorija.36 Pri financiranju pedagoškega
kadra na Državnem konservatoriju je proračun ob podržavljenju zagotovil
plače trinajstim učiteljem, delo ostalih učiteljev je bilo honorirano.37 Kljub
organizacijski ločenosti konservatorija in glasbene šole GM sta obe ustano-
35 Stanko Vurnik, »Slovensko glasbeno življenje v letu 1926«, Dom in svet 40, št. 1
(1927): 48, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CHIMLLH5/66753d54-
fcc4-4af1-baca-f6580b8aff79/PDF.
36 Prim. Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 35.
37 V času podržavljenja je na konservatoriju poučevalo še 10 učiteljev z GM in 16 hono-
rarnih učiteljev. Ibid., 37.
217
Delo konservatorija je bilo pod drobnogledom kritikov, ki so s svojimi
zapisi na nek način spodbujali nadaljnje razvojne korake ustanove. Stanko
Vurnik je npr. l. 1927 v reviji Dom in svet zapisal:
Naš najvišji glasbeni zavod je konservatorij in od tega smo se že
davno odvadili zahtevati kake glasbene ali umetnostne iniciative.
Ta urad uči gospodične prstnega reda na klavirju in večje naloge
mu še nihče naložil ni.
V nadaljevanju se je z zelo ostrimi mislimi dotaknil še delovanja drugih
glasbenih ustanov in odsek zaključil z besedami:
Treba nam je vsekakor močne roke z vplivom in veljavo na vodil-
nem mestu, ta roka pa mora biti orientirana in iniciativna, roka
pedagoga in voditelja, ki bo uredil tok našega glasbenega življenja v
zmislu nivoja sodobne Evrope!35
Njegove misli lahko razumemo, da je bilo začetno obdobje delovanja kon-
servatorija še neprimerljivo s poukom in dosežki, ki so jih izkazovali uve-
ljavljeni tuji konservatoriji z večdesetletno tradicijo delovanja. To pa je tudi
razumljivo v kontekstu tedanjih glasbeno-izobraževalnih in družbeno-
političnih okoliščin pri nas.
Pouk na Državnem konservatoriju (1926–1939)
Večletna prizadevanja za podržavljenje Jugoslovanskega konservatorija za
glasbo in igralsko umetnost so se uresničila leta 1926, ko je ustanova ura-
dno prešla pod državno upravo (1. 4. 1926). Konservatorij v šolskem letu
1926/27 ni bil več v ničemer povezan z GM. Slednja je ohranila samostojno
vodenje glasbene šole, ki je pomenila osnovno stopnjo glasbenega izobra-
ževanja, namenjeno tako izobraževanju glasbenih ljubiteljev kot tudi bo-
dočih slušatejev državnega konservatorija.36 Pri financiranju pedagoškega
kadra na Državnem konservatoriju je proračun ob podržavljenju zagotovil
plače trinajstim učiteljem, delo ostalih učiteljev je bilo honorirano.37 Kljub
organizacijski ločenosti konservatorija in glasbene šole GM sta obe ustano-
35 Stanko Vurnik, »Slovensko glasbeno življenje v letu 1926«, Dom in svet 40, št. 1
(1927): 48, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CHIMLLH5/66753d54-
fcc4-4af1-baca-f6580b8aff79/PDF.
36 Prim. Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 35.
37 V času podržavljenja je na konservatoriju poučevalo še 10 učiteljev z GM in 16 hono-
rarnih učiteljev. Ibid., 37.
217
