Page 222 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 222
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Natančen seznam učiteljev, predmetov, ki so jih poučevali na konser-
vatoriju in število slušateljev pri vsakem predmetu oziroma katere stranske
predmete je obiskoval posamezen slušatelj, vse to je dokumentirano v vsa-
koletnih poročilih Državnega konservatorija. Iz njih je razvidno, da so se
nekateri stranski predmeti tekom let dodajali, drugi pa preimenovali. Na
Srednji šoli in na Visoki šoli konservatorija so bili slušatelji evidentirani
glede na glavni predmet in imeli v seznamu dopisane še stranske predme-
te. V šolskem letu 1928/29 je bil npr. v 1. letnik Srednje šole konservatorija
na glavni predmet solopetje vpisan Makso Pirnik, ter imel zraven še pouk
klavirja, harmonije 1, glasbene zgodovine, zborovske šole, teorije in meto-
dike pouka, ker je bil vključen še v Pedagoški tečaj. Vpisan je bil tudi v pri-
pravnico za glavni predmet klavir.43 Marijan Lipovšek je bil takrat vpisan v
1. letnik klavirja na Višji šoli konservatorija in imel stranske predmete vio-
lončelo,44 pavke, instrumentacijo, komorno glasbo, klavirsko spremljavo in
orkestralne vaje. Hkrati je na Srednji šoli konservatorija poslušal predava-
nja iz kontrapunkta.45
Iz poročil za vsako šolsko leto lahko delno rekonstruiramo vsebino
študija pri posameznih glavnih predmetih. Razvidna je tako v objavljenih
programih internih in javnih produkcij Srednje in Visoke šole konservato-
rija kot tudi v drugih zapisih. V Poročilu o šolskem letu 1929/30 je npr. napi-
sana vsebina posameznih letnikov študija kompozicije na Visoki šoli:
Kompozicija kot glavni predmet obsega v I. letniku: diatonično har-
monijo; v II. letniku kromatično harmonijo, modulacije in igranje
generalnega basa; v III. letniku kontrapunkt enojni in dvojni, imi-
tacije, kanon in ekspozicije fuge; v IV. letniku komponiranje fuge,
chacon, sonatnih stavkov, ronda, sonatin v kateremkoli ansamb-
lu razen v orkestralnem; v V. letniku komponiranje v glasbenih for-
1929), 41, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3I87ZB2X/77e27739-3c51-
4757-9824-2052c0a3b953/PDF.
43 Ibid., 17–18.
44 Na konservatoriju je v letih 1928–1936 violončelo poučeval češki glasbenik Eme-
rik Beran (1868–1940). Z učnimi načrti za violončelo je postavil temelje profesio-
nalnemu izobraževanju violončelistov. Na konservatoriju je poleg violončela kot
glavnega in stranskega predmeta poučeval še klavir in ansambelske vaje. Med nje-
govimi učenci sta bila Oton Bajde in Bogo Leskovic. Prim. Jernej Weiss, »Emerik
Beran (1868–1940)«, Slovenska biografija (Ljubljana: Slovenska akademija znanos-
ti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013), https://www.sloven-
ska-biografija.si/oseba/sbi138440/#slovenski-biografski-leksikon.
45 Poročilo o šolskem letu 1928/29, 23–24.
220
Natančen seznam učiteljev, predmetov, ki so jih poučevali na konser-
vatoriju in število slušateljev pri vsakem predmetu oziroma katere stranske
predmete je obiskoval posamezen slušatelj, vse to je dokumentirano v vsa-
koletnih poročilih Državnega konservatorija. Iz njih je razvidno, da so se
nekateri stranski predmeti tekom let dodajali, drugi pa preimenovali. Na
Srednji šoli in na Visoki šoli konservatorija so bili slušatelji evidentirani
glede na glavni predmet in imeli v seznamu dopisane še stranske predme-
te. V šolskem letu 1928/29 je bil npr. v 1. letnik Srednje šole konservatorija
na glavni predmet solopetje vpisan Makso Pirnik, ter imel zraven še pouk
klavirja, harmonije 1, glasbene zgodovine, zborovske šole, teorije in meto-
dike pouka, ker je bil vključen še v Pedagoški tečaj. Vpisan je bil tudi v pri-
pravnico za glavni predmet klavir.43 Marijan Lipovšek je bil takrat vpisan v
1. letnik klavirja na Višji šoli konservatorija in imel stranske predmete vio-
lončelo,44 pavke, instrumentacijo, komorno glasbo, klavirsko spremljavo in
orkestralne vaje. Hkrati je na Srednji šoli konservatorija poslušal predava-
nja iz kontrapunkta.45
Iz poročil za vsako šolsko leto lahko delno rekonstruiramo vsebino
študija pri posameznih glavnih predmetih. Razvidna je tako v objavljenih
programih internih in javnih produkcij Srednje in Visoke šole konservato-
rija kot tudi v drugih zapisih. V Poročilu o šolskem letu 1929/30 je npr. napi-
sana vsebina posameznih letnikov študija kompozicije na Visoki šoli:
Kompozicija kot glavni predmet obsega v I. letniku: diatonično har-
monijo; v II. letniku kromatično harmonijo, modulacije in igranje
generalnega basa; v III. letniku kontrapunkt enojni in dvojni, imi-
tacije, kanon in ekspozicije fuge; v IV. letniku komponiranje fuge,
chacon, sonatnih stavkov, ronda, sonatin v kateremkoli ansamb-
lu razen v orkestralnem; v V. letniku komponiranje v glasbenih for-
1929), 41, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3I87ZB2X/77e27739-3c51-
4757-9824-2052c0a3b953/PDF.
43 Ibid., 17–18.
44 Na konservatoriju je v letih 1928–1936 violončelo poučeval češki glasbenik Eme-
rik Beran (1868–1940). Z učnimi načrti za violončelo je postavil temelje profesio-
nalnemu izobraževanju violončelistov. Na konservatoriju je poleg violončela kot
glavnega in stranskega predmeta poučeval še klavir in ansambelske vaje. Med nje-
govimi učenci sta bila Oton Bajde in Bogo Leskovic. Prim. Jernej Weiss, »Emerik
Beran (1868–1940)«, Slovenska biografija (Ljubljana: Slovenska akademija znanos-
ti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013), https://www.sloven-
ska-biografija.si/oseba/sbi138440/#slovenski-biografski-leksikon.
45 Poročilo o šolskem letu 1928/29, 23–24.
220
