Page 223 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 223
pouk na konservator iju od ustanovitve do for mir anja glasbene ak ademije (1919–1939)
mah: uvertura, programna glasba, moderna sonata in simfonija,
dramatična glasba itd.46
V predmetniku, ki se nanaša na Pedagoški tečaj, v šolskem letu 1929/30
poleg metodike zasledimo še pedagogiko. Oba predmeta je poučevala An-
gela Trost, ki je na konservatoriju poučevala vrsto glasbenih predmetov:
splošno glasbeno teorijo, mladinsko petje, fiziologijo in fonetiko, intonaci-
jo, ritem, primavista, diktat in solopetje.47
Poročilo o šolskem letu 1930/31 navaja naslednje stopnje izobraževanja
na konservatoriju: Nižja šola (4 razredi); Srednja šola (6 letnikov); Visoka
šola (4 letniki).
Poseben oddelek so tvorili Dirigentska šola (2 letnika), Operna šola
(3 letniki) in Pedagoški-učiteljski oddelek (4 letniki oz. 8 semestrov).48 Ab-
solventi Pedagoško-učiteljskega oddelka so po končanem 8. semestru op-
ravljali diplomski izpit in prejeli diplomo.49 S tem letnim poročilom je do-
kumentirano preimenovanje in nadgradnja predhodnega Pedagoškega
tečaja v Pedagoški-učiteljski oddelek. V njegov predmetnik je bila nasled-
nje leto poleg metodike in pedagogike vključena psihologija, ki jo je hono-
rarno poučeval dr. France Veber.50
V jubilejnem letu 1932, v katerem je GM praznovala 50-letnico šole,
je bilo poročilo temu primerno obsežnejše in dokumentarno izčrpnejše. V
uvodnem poglavju »Šola Glasbene Matice Ljubljanske. Ob 50 letnici njene-
ga obstoja« so najprej citirana temelja društvena pravila, ki jim sledi opis
nastanka šole GM in njenega razvoja skozi desetletja. Besedilo se izmenjuje
z grafičnimi statističnimi prikazi števila učencev in vpisa na predmete kla-
vir, violina in orkestralni instrumenti, zborovsko petje in solopetje v ob-
dobju 1882–1932. V ločenem grafu so zajeti podatki za Državni konserva-
torij v šolskih letih 1923/24–1931/32 in sicer glede na število učencev, obisk
klavirja, violine, solopetja, orkestralnih instrumentov, teoretskega pouka,
operne šole, komorne šole, ansamblskih vaj in korepeticij.51
46 Poročilo o šolskem letu 1929/30, 4.
47 Ibid., 6.
48 Prim. Poročilo o šolskem letu 1930/31 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani,
1931), 3, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZVZANOGN/73e59721-c-
482-4391-9635-e7a2f8dbdf24/PDF.
49 Ibid., 4.
50 Prim.Poročiloošolskemletu1932/33(Ljubljana:DržavnikonservatorijvLjubljani,1933),
7, 10, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H0HAMSWB/a0e12815-26f9
-4a93-9bf2-1112a42029dc/PDF.
51 Poročilo o šolskem letu 1931/32, 8.
221
mah: uvertura, programna glasba, moderna sonata in simfonija,
dramatična glasba itd.46
V predmetniku, ki se nanaša na Pedagoški tečaj, v šolskem letu 1929/30
poleg metodike zasledimo še pedagogiko. Oba predmeta je poučevala An-
gela Trost, ki je na konservatoriju poučevala vrsto glasbenih predmetov:
splošno glasbeno teorijo, mladinsko petje, fiziologijo in fonetiko, intonaci-
jo, ritem, primavista, diktat in solopetje.47
Poročilo o šolskem letu 1930/31 navaja naslednje stopnje izobraževanja
na konservatoriju: Nižja šola (4 razredi); Srednja šola (6 letnikov); Visoka
šola (4 letniki).
Poseben oddelek so tvorili Dirigentska šola (2 letnika), Operna šola
(3 letniki) in Pedagoški-učiteljski oddelek (4 letniki oz. 8 semestrov).48 Ab-
solventi Pedagoško-učiteljskega oddelka so po končanem 8. semestru op-
ravljali diplomski izpit in prejeli diplomo.49 S tem letnim poročilom je do-
kumentirano preimenovanje in nadgradnja predhodnega Pedagoškega
tečaja v Pedagoški-učiteljski oddelek. V njegov predmetnik je bila nasled-
nje leto poleg metodike in pedagogike vključena psihologija, ki jo je hono-
rarno poučeval dr. France Veber.50
V jubilejnem letu 1932, v katerem je GM praznovala 50-letnico šole,
je bilo poročilo temu primerno obsežnejše in dokumentarno izčrpnejše. V
uvodnem poglavju »Šola Glasbene Matice Ljubljanske. Ob 50 letnici njene-
ga obstoja« so najprej citirana temelja društvena pravila, ki jim sledi opis
nastanka šole GM in njenega razvoja skozi desetletja. Besedilo se izmenjuje
z grafičnimi statističnimi prikazi števila učencev in vpisa na predmete kla-
vir, violina in orkestralni instrumenti, zborovsko petje in solopetje v ob-
dobju 1882–1932. V ločenem grafu so zajeti podatki za Državni konserva-
torij v šolskih letih 1923/24–1931/32 in sicer glede na število učencev, obisk
klavirja, violine, solopetja, orkestralnih instrumentov, teoretskega pouka,
operne šole, komorne šole, ansamblskih vaj in korepeticij.51
46 Poročilo o šolskem letu 1929/30, 4.
47 Ibid., 6.
48 Prim. Poročilo o šolskem letu 1930/31 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani,
1931), 3, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZVZANOGN/73e59721-c-
482-4391-9635-e7a2f8dbdf24/PDF.
49 Ibid., 4.
50 Prim.Poročiloošolskemletu1932/33(Ljubljana:DržavnikonservatorijvLjubljani,1933),
7, 10, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H0HAMSWB/a0e12815-26f9
-4a93-9bf2-1112a42029dc/PDF.
51 Poročilo o šolskem letu 1931/32, 8.
221
