Page 224 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 224
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Učiteljski zbor Državnega konservatorija je imel v jubilejnem letu 10
nastavljenih (imenovanih) profesorjev. To so bili: ravnatelj Matej Hubad
(solopetje), Jeanetta Foedransperg (solopetje), Karel Jeraj (viola, šolski or-
kester, klavirski ansambel), Slavko Osterc (skladba/ kompozicija, harmo-
nija, kontrapunkt, oblikoslovje, estetika), Anton Ravnik (klavir), Janko
Ravnik (klavir, klavirska spremljava), Lucijan Marija Škerjanc (harmonija,
nauk o inštrumentih, inštrumentacija, orkestralne vaje, klavir, dirigiranje),
Jan Šlais (violina, komorna glasba), Marija Šmalc-Švajgar (klavir), Angela
Trost (solopetje, teorija, fiziologija in fonetika, metodika, pedagogika, into-
nacija, ritem, primavista, diktat). Poleg njih je na konservatoriju poučevalo
še 17 honorarnih profesorjev ter 18 učiteljev, zaposlenih na šoli GM oziroma
imenovanih s strani države.52
V Poročilu o šolskem letu 1932/33 je objavljen sklep Ministrstva pros-
vete, datiran 25. 11. 1930, o veljavnosti spričeval in diplom in sicer gle-
de enakovrednosti spričevala o opravljenem letniku na državni glasbe-
ni akademiji v Zagrebu in spričevala o opravljenem letniku na Državnem
konservatoriju v Ljubljani. Enakovredni sta bili tudi diplomi na obeh na-
vedenih ustanovah. V nadaljevanju je podan še sklep o nostrifikaciji spri-
čeval tujih konservatorijev in glasbenih akademij. Ministrstvo prosvete v
njem določa, da sta za nostrificiranje spričeval, pridobljenih na tujih usta-
novah, zadolženi glasbena akademija v Zagrebu in Državni konservato-
rij v Ljubljani.53
Na konservatoriju sta bili izvedeni javni predavanji glasbenega kri-
tika dr. Gerharda Krauseja in sicer o sodobni madžarski glasbi in skla-
datelju Zoltánu Kodályu (5. 4. 1933) ter o poljski ljudski in operni glasbi
(6. 4. 1933). Predavanji, ki so se ju poleg gojencev konservatorija udele-
žili še zunanji obiskovalci, je dr. Krause obogatil s predvajanjem skladb
z gramofonskih plošč. Poročilo za šolsko leto 1932/33 navaja podpornika
Mihaela Mušiča, ki je najboljšim gojencem konservatorija podaril vio-
line lastne izdelave. Po sklepu učiteljske konference so jih prejeli Uroš
Prevoršek (1928/29), Leon Pfeifer (1929/30), Franjo Cichocki (1930/31), Al-
bert Dermelj (1931/32, prejel je violo) in Kajetan Burger (1932/33). Vodstvo
šole se je z zapisom v poročilu donatorju toplo zahvalilo za podarjene
inštrumente.54
52 Ibid., 13–14.
53 Poročilo o šolskem letu 1932/33, 5.
54 Ibid., 6.
222
Učiteljski zbor Državnega konservatorija je imel v jubilejnem letu 10
nastavljenih (imenovanih) profesorjev. To so bili: ravnatelj Matej Hubad
(solopetje), Jeanetta Foedransperg (solopetje), Karel Jeraj (viola, šolski or-
kester, klavirski ansambel), Slavko Osterc (skladba/ kompozicija, harmo-
nija, kontrapunkt, oblikoslovje, estetika), Anton Ravnik (klavir), Janko
Ravnik (klavir, klavirska spremljava), Lucijan Marija Škerjanc (harmonija,
nauk o inštrumentih, inštrumentacija, orkestralne vaje, klavir, dirigiranje),
Jan Šlais (violina, komorna glasba), Marija Šmalc-Švajgar (klavir), Angela
Trost (solopetje, teorija, fiziologija in fonetika, metodika, pedagogika, into-
nacija, ritem, primavista, diktat). Poleg njih je na konservatoriju poučevalo
še 17 honorarnih profesorjev ter 18 učiteljev, zaposlenih na šoli GM oziroma
imenovanih s strani države.52
V Poročilu o šolskem letu 1932/33 je objavljen sklep Ministrstva pros-
vete, datiran 25. 11. 1930, o veljavnosti spričeval in diplom in sicer gle-
de enakovrednosti spričevala o opravljenem letniku na državni glasbe-
ni akademiji v Zagrebu in spričevala o opravljenem letniku na Državnem
konservatoriju v Ljubljani. Enakovredni sta bili tudi diplomi na obeh na-
vedenih ustanovah. V nadaljevanju je podan še sklep o nostrifikaciji spri-
čeval tujih konservatorijev in glasbenih akademij. Ministrstvo prosvete v
njem določa, da sta za nostrificiranje spričeval, pridobljenih na tujih usta-
novah, zadolženi glasbena akademija v Zagrebu in Državni konservato-
rij v Ljubljani.53
Na konservatoriju sta bili izvedeni javni predavanji glasbenega kri-
tika dr. Gerharda Krauseja in sicer o sodobni madžarski glasbi in skla-
datelju Zoltánu Kodályu (5. 4. 1933) ter o poljski ljudski in operni glasbi
(6. 4. 1933). Predavanji, ki so se ju poleg gojencev konservatorija udele-
žili še zunanji obiskovalci, je dr. Krause obogatil s predvajanjem skladb
z gramofonskih plošč. Poročilo za šolsko leto 1932/33 navaja podpornika
Mihaela Mušiča, ki je najboljšim gojencem konservatorija podaril vio-
line lastne izdelave. Po sklepu učiteljske konference so jih prejeli Uroš
Prevoršek (1928/29), Leon Pfeifer (1929/30), Franjo Cichocki (1930/31), Al-
bert Dermelj (1931/32, prejel je violo) in Kajetan Burger (1932/33). Vodstvo
šole se je z zapisom v poročilu donatorju toplo zahvalilo za podarjene
inštrumente.54
52 Ibid., 13–14.
53 Poročilo o šolskem letu 1932/33, 5.
54 Ibid., 6.
222
