Page 221 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 221
pouk na konservator iju od ustanovitve do for mir anja glasbene ak ademije (1919–1939)
Državni konservatorij je imel poseben oddelek, ki je povezoval:
‒ Operno šolo - imela je tri letnike, obiskovali so jo študenti solope-
tja. Predmetnik je vključeval dramatično igro, deklamacijo, balet,
korepeticije in igranje raznih scen;
‒ Pedagoški tečaj – imel je štiri letnike, na njem so se izobraževali
učitelji glasbe za srednje, meščanske in strokovne šole. Štiriletno
izobraževanje je bilo glede na stopnjo izobraževanja enakovredno
štirim razredom srednje šole konservatorija.40
V Poročilu o šolskem letu 1929/30 je izpostavljeno, da študij na konser-
vatorju traja 10 ali pa 11 let in da je uspešno opravljen posamezni letnik ve-
zan na obvladovanje predpisane snovi in ne na šolsko leto. Pri slušateljih,
ki so poleg konservatorija obiskovali drugo srednjo ali strokovno šolo, je
bilo zaključevanje posameznega letnika konservatorija pogostokrat daljše
od enega šolskega leta.
V šolskem letu 1928/29 so bili za poučevanje na Državnem konserva-
toriju imenovani ravnatelj Matej Hubad (solopetje), Anton Ravnik (klavir),
Janko Ravnik (klavir, klavirska spremljava) in Jan Šlais (violina, komor-
na glasba). Konservatoriju dodeljeni učitelj je bil Slavko Osterc, ki je pou-
čeval glasbeno-teoretične predmete (harmonijo, kontrapunkt, instrumen-
tacijo, kompozicijo, forme in analizo, oblikoslovje; imel je tudi predavanja
o sodobni glasbi) in moderno klavirsko literaturo.41 Poleg navedenih je na
konservatoriju poučevalo še 8 učiteljev, ki jih je država imenovala za pouče-
vanje na glasbeni šoli GM, 10 učiteljev, ki jih je nastavil odbor GM in 16 ho-
norarnih sodelavcev konservatorija.
V šolskem letu 1928/29, ko je ustanova praznovala desetletnico obsto-
ja, so na Državnem konservatoriju poučevali glavne predmete: solopetje,
klavir, violino, violončelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, fagot, trobento,
pozavno, rog, orgle, tolkala, harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo (sklad-
bo). Poleg njih so slušatelji obiskovali izbrane stranske predmete: splošno
glasbeno teorijo, instrumentacijo, nauk o instrumentih, oblikoslovje, for-
me in analizo, glasbeno estetiko, glasbeno zgodovino, komorne vaje, kla-
virsko spremljavo, orkestralne vaje, mladinsko petje, zborovsko šolo, oper-
no šolo in plastiko. V predmetniku je naveden tudi Pedagoški tečaj, ki je
vključeval metodiko pouka.42
40 Prim. Poročilo o šolskem letu 1929/30, 3–4.
41 Ibid., 6.
42 V šolskem letu 1928/29 je predavanja iz metodike pouka poslušalo 13 slušateljev.
Prim. Poročilo o šolskem letu 1928/29 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani,
219
Državni konservatorij je imel poseben oddelek, ki je povezoval:
‒ Operno šolo - imela je tri letnike, obiskovali so jo študenti solope-
tja. Predmetnik je vključeval dramatično igro, deklamacijo, balet,
korepeticije in igranje raznih scen;
‒ Pedagoški tečaj – imel je štiri letnike, na njem so se izobraževali
učitelji glasbe za srednje, meščanske in strokovne šole. Štiriletno
izobraževanje je bilo glede na stopnjo izobraževanja enakovredno
štirim razredom srednje šole konservatorija.40
V Poročilu o šolskem letu 1929/30 je izpostavljeno, da študij na konser-
vatorju traja 10 ali pa 11 let in da je uspešno opravljen posamezni letnik ve-
zan na obvladovanje predpisane snovi in ne na šolsko leto. Pri slušateljih,
ki so poleg konservatorija obiskovali drugo srednjo ali strokovno šolo, je
bilo zaključevanje posameznega letnika konservatorija pogostokrat daljše
od enega šolskega leta.
V šolskem letu 1928/29 so bili za poučevanje na Državnem konserva-
toriju imenovani ravnatelj Matej Hubad (solopetje), Anton Ravnik (klavir),
Janko Ravnik (klavir, klavirska spremljava) in Jan Šlais (violina, komor-
na glasba). Konservatoriju dodeljeni učitelj je bil Slavko Osterc, ki je pou-
čeval glasbeno-teoretične predmete (harmonijo, kontrapunkt, instrumen-
tacijo, kompozicijo, forme in analizo, oblikoslovje; imel je tudi predavanja
o sodobni glasbi) in moderno klavirsko literaturo.41 Poleg navedenih je na
konservatoriju poučevalo še 8 učiteljev, ki jih je država imenovala za pouče-
vanje na glasbeni šoli GM, 10 učiteljev, ki jih je nastavil odbor GM in 16 ho-
norarnih sodelavcev konservatorija.
V šolskem letu 1928/29, ko je ustanova praznovala desetletnico obsto-
ja, so na Državnem konservatoriju poučevali glavne predmete: solopetje,
klavir, violino, violončelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, fagot, trobento,
pozavno, rog, orgle, tolkala, harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo (sklad-
bo). Poleg njih so slušatelji obiskovali izbrane stranske predmete: splošno
glasbeno teorijo, instrumentacijo, nauk o instrumentih, oblikoslovje, for-
me in analizo, glasbeno estetiko, glasbeno zgodovino, komorne vaje, kla-
virsko spremljavo, orkestralne vaje, mladinsko petje, zborovsko šolo, oper-
no šolo in plastiko. V predmetniku je naveden tudi Pedagoški tečaj, ki je
vključeval metodiko pouka.42
40 Prim. Poročilo o šolskem letu 1929/30, 3–4.
41 Ibid., 6.
42 V šolskem letu 1928/29 je predavanja iz metodike pouka poslušalo 13 slušateljev.
Prim. Poročilo o šolskem letu 1928/29 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani,
219
