Page 245 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 245
julij betetto in njegova vloga v ustroju ljubljanskega konservator ija
dal pomembnosti svoje funkcije in dolžnosti, poudaril pa je še, da goji do
zavoda veliko ljubezen.31 O pomenu dobrega glasbenega pedagoga, ne le pri
glasbeni, ampak tudi splošni vzgoji otrok in mladostnikov, je po prvem letu
uspešnega ravnateljevanja med drugim povedal:
Mirnega srca lahko trdim, da bodo absolventi, ki bodo izpolnili vse
zahteve novega obsežnejšega pravilnika, v polni meri dorasli svoje-
mu vzvišenemu poslanstvu – glasbeni vzgoji zaupane jim mladine.
Gojenec, ki želi svojo glasbeno nadarjenost izoblikovati na držav-
nem konservatoriju, ne prevzame pri vstopu samo pravic, temveč
tudi dolžnosti. Te niso plod duhomorne ‚šomaštrije‘, temveč siste-
matičnega vzgojeslovja. Gojenec, ki zapusti kot absolvent državni
konservatorij, naj ne bo le dober glasbenik, on mora biti tudi vre-
den član človeške družbe, veren sin države in svojega naroda, ki je
vedno in povsod sposoben nastopati kakor človek olike in takta.32
Kot ravnatelj je stremel tudi k prenovi in dopolnitvi učnih načrtov, ne le
glavnih, ampak tudi stranskih predmetov. Sam se je lotil učnih načrtov za
solopetje, ki jih je sistematično osnoval za celotno vertikalo solopevskega
izobraževanja in so končno podobo dobili v letu 1936.33 Zagotovo se je zave-
dal pomena sistematičnega poučevanja solopetja na Slovenskem v 20. sto-
letju. Najnovejši raziskovalni izsledki kažejo, da je Julij Betetto pravzaprav
ustoličil smernice kakovostnega solopevskega izobraževanja v slovenskem
prostoru, na podlagi katerih so bili zasnovali tudi aktualni učni načrti za
pouk solopetja.
Opažamo, da Betetto v šolskem letu 1933/1934 ni poučeval solopetja,
ampak se je le posvečal vodstveni funkciji, ki mu je kot človeku izjemnega
reda in discipline prinesla dodatno delo in skrbi, kar se zdi povsem primer-
no in razumljivo.34 V ljubljanski Operi je kljub temu sicer še vedno sodelo-
val vse do leta 1954, a se je število njegovih poustvarjenih likov postopoma
manjšalo. Nepogrešljiv je ostal v svojih življenjskih likih (Kecal, Lothario,
Cerkovnik).35
31 NUK Ljubljana, Glasbena zbirka, fond Julij Betetto, mapa Konservatorij, Akademi-
ja, poučevanje, Nagovor o nastopu službe ravnatelja, 7. 12. 1933.
32 Adamič, »Naša glasbena univerza, Direktor Betetto govori o svojih delovnih načr-
tih,« 3–4; Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev, 57.
33 Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev, 78–84.
34 Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani o šolskem letu 1933/1934, 22–35.
35 Bohak Adam, »Artistic career of Bass Julij Betetto in Ljubljana Opera«, 79.
243
dal pomembnosti svoje funkcije in dolžnosti, poudaril pa je še, da goji do
zavoda veliko ljubezen.31 O pomenu dobrega glasbenega pedagoga, ne le pri
glasbeni, ampak tudi splošni vzgoji otrok in mladostnikov, je po prvem letu
uspešnega ravnateljevanja med drugim povedal:
Mirnega srca lahko trdim, da bodo absolventi, ki bodo izpolnili vse
zahteve novega obsežnejšega pravilnika, v polni meri dorasli svoje-
mu vzvišenemu poslanstvu – glasbeni vzgoji zaupane jim mladine.
Gojenec, ki želi svojo glasbeno nadarjenost izoblikovati na držav-
nem konservatoriju, ne prevzame pri vstopu samo pravic, temveč
tudi dolžnosti. Te niso plod duhomorne ‚šomaštrije‘, temveč siste-
matičnega vzgojeslovja. Gojenec, ki zapusti kot absolvent državni
konservatorij, naj ne bo le dober glasbenik, on mora biti tudi vre-
den član človeške družbe, veren sin države in svojega naroda, ki je
vedno in povsod sposoben nastopati kakor človek olike in takta.32
Kot ravnatelj je stremel tudi k prenovi in dopolnitvi učnih načrtov, ne le
glavnih, ampak tudi stranskih predmetov. Sam se je lotil učnih načrtov za
solopetje, ki jih je sistematično osnoval za celotno vertikalo solopevskega
izobraževanja in so končno podobo dobili v letu 1936.33 Zagotovo se je zave-
dal pomena sistematičnega poučevanja solopetja na Slovenskem v 20. sto-
letju. Najnovejši raziskovalni izsledki kažejo, da je Julij Betetto pravzaprav
ustoličil smernice kakovostnega solopevskega izobraževanja v slovenskem
prostoru, na podlagi katerih so bili zasnovali tudi aktualni učni načrti za
pouk solopetja.
Opažamo, da Betetto v šolskem letu 1933/1934 ni poučeval solopetja,
ampak se je le posvečal vodstveni funkciji, ki mu je kot človeku izjemnega
reda in discipline prinesla dodatno delo in skrbi, kar se zdi povsem primer-
no in razumljivo.34 V ljubljanski Operi je kljub temu sicer še vedno sodelo-
val vse do leta 1954, a se je število njegovih poustvarjenih likov postopoma
manjšalo. Nepogrešljiv je ostal v svojih življenjskih likih (Kecal, Lothario,
Cerkovnik).35
31 NUK Ljubljana, Glasbena zbirka, fond Julij Betetto, mapa Konservatorij, Akademi-
ja, poučevanje, Nagovor o nastopu službe ravnatelja, 7. 12. 1933.
32 Adamič, »Naša glasbena univerza, Direktor Betetto govori o svojih delovnih načr-
tih,« 3–4; Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev, 57.
33 Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev, 78–84.
34 Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani o šolskem letu 1933/1934, 22–35.
35 Bohak Adam, »Artistic career of Bass Julij Betetto in Ljubljana Opera«, 79.
243
