Page 246 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 246
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Poudarimo, da je Julij Betetto v slovenski kulturni prostor prinesel t. i.
»dunajsko pevsko šolo«, v kateri prepoznamo izrazite belkantistične vpli-
ve. Basist svetovnega kova jo je s pridom uporabljal pri svojem pedagoškem
delu ter svoje pedagoške prijeme zelo kakovostno bogatil s svojimi življenj-
skimi izkušnjami na umetniškem področju ter rednim prebiranjem priroč-
nikov drugih avtorjev. Tako se je izoblikovala Betettova pevska šola, katere
unikatnost je prav v njegovi sistematiki in premišljenem izboru tehničnih
vaj ter ustrezne literature, ki so, ob redni vadbi, zagotovo privedle do zanes-
ljivega uspeha. Zagovarjal je celostno zaokrožen in naprej fokusiran ton ter
doživeto in poglobljeno interpretacijo vsakršnega dela, bodisi je šlo za an-
tično arijo, samospev oz. pesem ali operno arijo.36
Njegovi gojenci so redno nastopali na internih vajah in sklepnih pro-
dukcijah, posebej pa velja izpostaviti, da je ob svojih gojencih včasih nasto-
pil tudi sam.37 Tako je, med drugim, nastopil junija 1935 na III. produkciji
operne šole v opernem gledališču kot Janek v komični operi enodejanki V
vodnjaku češkega skladatelja Viléma Blodka.38
Kot ravnatelj konservatorija se je redno udeleževal raznovrstnih nasto-
pov in produkcij ter sprejemov ter velikokrat tudi ob začetku tudi spre-
govoril nekaj besed. Na III. jubilejni produkciji ob 10-letnici podržavlje-
nja, 8. junija 1936, je med drugim poudaril izjemen pomen ustanove za
razvoj glasbene vzgoje slovenskega naroda ter izpostavil odličnost in pre-
izkušenost zaposlenega pedagoškega kadra umetnikov in glasbenih peda-
gogov, ki vodijo posameznika od začetkov do samostojnega umetniškega
udejstvovanja:
Povsem napačno je mnenje premnogih staršev, da je za začetni
glasbeni pouk dober vsak poljuben učitelj. Kakor mora imeti vsa-
ka stavba soliden temelj, tako je nujno zaupati prvi glasbeni pouk
samo preizkušenemu in najbolje kvalificiranemu učitelju. Iz to-
predmetnega napačnega naziranja izvirajoči grehi se v poznejših
letih bridko maščujejo. Le pod vodstvom preizkušenih in strokov-
no popolno kvalificiranih učnih moči, s kakršnimi razpolaga naš
konservatorij in šola Glasbene Matice, mora najti glasbe učeča se
mladina garancijo napredka. In le napredek je ona magična sila, ki
36 Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev, 92–93.
37 Poročila društva Glasbene matice v Ljubljani o šolskih letih 1928/1929–1939/1940
(Ljubljana: Glasbena matica, 1929–1940).
38 Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani o šolskem letu 1934/1935 (Ljubljana:
Glasbena matica, 1935), 31–32.
244
Poudarimo, da je Julij Betetto v slovenski kulturni prostor prinesel t. i.
»dunajsko pevsko šolo«, v kateri prepoznamo izrazite belkantistične vpli-
ve. Basist svetovnega kova jo je s pridom uporabljal pri svojem pedagoškem
delu ter svoje pedagoške prijeme zelo kakovostno bogatil s svojimi življenj-
skimi izkušnjami na umetniškem področju ter rednim prebiranjem priroč-
nikov drugih avtorjev. Tako se je izoblikovala Betettova pevska šola, katere
unikatnost je prav v njegovi sistematiki in premišljenem izboru tehničnih
vaj ter ustrezne literature, ki so, ob redni vadbi, zagotovo privedle do zanes-
ljivega uspeha. Zagovarjal je celostno zaokrožen in naprej fokusiran ton ter
doživeto in poglobljeno interpretacijo vsakršnega dela, bodisi je šlo za an-
tično arijo, samospev oz. pesem ali operno arijo.36
Njegovi gojenci so redno nastopali na internih vajah in sklepnih pro-
dukcijah, posebej pa velja izpostaviti, da je ob svojih gojencih včasih nasto-
pil tudi sam.37 Tako je, med drugim, nastopil junija 1935 na III. produkciji
operne šole v opernem gledališču kot Janek v komični operi enodejanki V
vodnjaku češkega skladatelja Viléma Blodka.38
Kot ravnatelj konservatorija se je redno udeleževal raznovrstnih nasto-
pov in produkcij ter sprejemov ter velikokrat tudi ob začetku tudi spre-
govoril nekaj besed. Na III. jubilejni produkciji ob 10-letnici podržavlje-
nja, 8. junija 1936, je med drugim poudaril izjemen pomen ustanove za
razvoj glasbene vzgoje slovenskega naroda ter izpostavil odličnost in pre-
izkušenost zaposlenega pedagoškega kadra umetnikov in glasbenih peda-
gogov, ki vodijo posameznika od začetkov do samostojnega umetniškega
udejstvovanja:
Povsem napačno je mnenje premnogih staršev, da je za začetni
glasbeni pouk dober vsak poljuben učitelj. Kakor mora imeti vsa-
ka stavba soliden temelj, tako je nujno zaupati prvi glasbeni pouk
samo preizkušenemu in najbolje kvalificiranemu učitelju. Iz to-
predmetnega napačnega naziranja izvirajoči grehi se v poznejših
letih bridko maščujejo. Le pod vodstvom preizkušenih in strokov-
no popolno kvalificiranih učnih moči, s kakršnimi razpolaga naš
konservatorij in šola Glasbene Matice, mora najti glasbe učeča se
mladina garancijo napredka. In le napredek je ona magična sila, ki
36 Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev, 92–93.
37 Poročila društva Glasbene matice v Ljubljani o šolskih letih 1928/1929–1939/1940
(Ljubljana: Glasbena matica, 1929–1940).
38 Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani o šolskem letu 1934/1935 (Ljubljana:
Glasbena matica, 1935), 31–32.
244
